Smrtna nesreča deklice v Markovcih vrh ledene gore: Se bo na Ptuju kmalu gradila obvozna cesta?

Že desetletja je stara zgodba o ptujski obvoznici, glede katere se različni organi, civilna iniciativa, občine ne morejo dogovoriti. Po toliko letih še ni izbrana niti trasa, še daleč smo od trenutka, ko se bo zapičila prva lopata. 

Že dlje časa se je med civilno iniciativo in ptujsko občino segrevalo, v zadnjih mesecih pa vre. Na izredno prometnem odseku je prišlo tudi do tragične prometne nesreče, ko je življenje izgubila deklica kolesarka.

Nesreča, ki je sprožila še en val ogorčenja

»Politiki so prihajali in odhajali, obljubljali rešitve ter zavajali javnost z neizvedljivimi trasami, uradniki pa so naročali nove in nove študije, za katere so šli milijoni davkoplačevalskega denarja in čakali na naslednjo vladno garnituro - ljudje pa na tej cesti umirajo,« so takrat zapisali v Civilni iniciativi za ptujsko obvoznico, katere vodja je mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn.

Dekle je končalo pod kolesi tovornjaka, civilna iniciativa pa je nedavno izpostavila tudi to problematiko. Evropski koridor za transport poteka po podravski avtocesti in ne po glavni cesti. Odsek Ptuj - Središče ob Dravi in Ptuj - Zavrč skrajša transportno pot za nekaj kilometrov, primernih omejitev tovornega prometa pa - kot piše civilna iniciativa - ni. 

Leta 2019 je direktorat za kopenski promet uvedel prepoved tranzitnega tovornega prometa z izjemo kamionov iz Međimurja, ki pa predstavljajo glavnino tovornega prometa na tej cesti.

Kot pa ugotavljajo v civilni iniciativi, je po podatkih ministrstva za notranje zadeve po uvedenih omejitvah na mejnih prehodih Gruškovje, Središče ob Dravi in Zavrč še več motornega prometa, kot ga je bilo pred tem.

»Nesreča se je dotaknila vseh, ki živimo ob tej trasi, saj bi lahko to bil vaš ali moj otrok. Nesreče se na tem odseku dogajajo redno, saj se jim v urbanih okoljih, kjer se meša lokalni in tranzitni promet 15.000 vozil na dan preprosto brez primerne infrastrukture ni možno izogniti,« so zapisali.

Kritike tudi na ptujsko občino, ta jih zavrača

S strani ministrstva za okolje in prostor je bila ustanovljena medresorska delovna skupina. Namen te je bilo dogovarjanje, skupek organov in oseb iz različnih vetrov vezanih na obvoznico, bi iskalo rešitve. 

»Dočim Mestna občina Ptuj ni na tem naredila nič več kot 20 let - obveznost izgradnje pločnikov ob Ormoški cesti s strani mestne občine Ptuj namreč izhaja že iz pogodbe CERO Gajke, podpisane leta 2002 in predstavnik Direkcije za infrastrukturo je na zboru občanov jasno povedal, da država ni kriva, da ni pločnika ob tej cesti, ker občine gradijo pločnike ob državnih cestah po vsej državi,« so nedavno izpostavili v civilni iniciativi. 

Na občini vztrajajo, da so si tudi v medresorski skupini ves čas prizadevali, da bi se čim bolj približali končni odločitvi in pričetku del. 

Pri tem na občini poudarjajo, da je Ormoška cesta državna cesta in kategorizirana kot glavna cesta G1. Investitor je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Mestna občina Ptuj pa je v tem projektu sofinancer in v določenem deležu sofinancira gradnjo pločnikov, javne razsvetljave in ostale komunalne infrastrukture.

Poudarjajo, da ko govorimo o bodoči ptujski obvoznici in rekonstrukciji Ormoške ceste, sta to dva ločena projekta. 

Nova projektna dokumentacija bo dokončana do konca meseca

Na občini dodajajo, da se izgradnja pločnika ob cesti G1-2, v njeni celotni dolžini gre sicer za cesto, ki povezuje Hajdino in Ormož, a v tem primeru govorimo o delu v ptujski občini, vleče že od leta 2008, ko je bila izdelana idejna zasnova ureditve kolesarke med Spuhljo in Ptujem. 

»Spomnimo, da je Mestna občina Ptuj v preteklosti na DRSI podala pobudo, da bi želela samostojno izvedbo pločnika, ki je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da je cesta v takšnem stanju, da jo je potrebno v celoti rekonstruirati,« poudarjajo. 

Temu je sledila priprava projektne dokumentacije, ki jo je civilna iniciativa zavrnila zaradi prevelikega posega v zemljišča. Država je leta 2021 šla v novo projektiranje v skladu z zahtevami civilne iniciative.

Sledili so sestanki, temu pa dogovor o spremembi projekta in izvedbi mešanih površin za kolesarje in pešce. Skladno z zahtevami civilne iniciative je tako nova projekta dokumentacija pripravljena na minimalne dovoljene površine - tako se bo v zemljišča posegalo najmanj. 

»Po informacijah, ki smo jih prejeli s strani DRSI, je nova projektna dokumentacija v recenziji, ki bo dokončana do konca meseca.

Sledi priprava javnega naročila za izbor geodeta in pričetek parcelacije. Krajani bodo pravočasno obveščeni o samem postopku, kjer bo prikazan tudi poseg. Ostale nadaljnje aktivnosti so odvisne od pridobitve pravnomočnih odločb in odkupov zemljišč,« razlagajo na občini. 

Glede ptujske obvoznice pa še ... 

Občina dodaja, da je bila v marcu letošnjega leta izdelana utemeljitev predloga nadaljevanje priprave študije variant. To pomeni, da gre ena ali več variant v podrobnejšo obdelavo, na podlagi te, pa se pristojni odločijo o (ne)izvedbi te. 

V študijo variant - kar je bil sicer tudi kamen spotike - pa bodo vključili le eno varianto, to je S5 opt. 

»Ker so prednosti variante S5 opt očitne, je ocenjeno, da nadaljnja podrobnejša projektna obdelava vseh variant ter njihova podrobnejša primerjava ni smiselna, saj ta ne bi prinesla bistveno drugačnih ugotovitev o primernosti posameznih variant,« meni občina. 

Ker pa bo preteklo še veliko let, preden bo ptujska obvoznica umeščena in dokončno izvedena, pa je ptujska občina predlagala ministrstvu za infrastrukturo in družbi za avtoceste, da bi izgradili obvozno cesto med Puhovo ulico in Dornavsko cesto in bi tako razbremenili Ormoško cesto tovornega prometa. 

Civilna iniciativa pa je zahtevala tudi, da država tranzitni promet v celoti usmeri na podravsko avtocesto. Občina dodaja, da na tem področju aktivnosti že potekajo. V veljavi je tako na primer omejitev tranzitnega prometa težkih tovornih vozil na določenih mejnih prehodih, dovoljene so le nekatere izjeme za prevoznike, ki imajo sedež, naklad, doklad, razklad tovora v nekaterih naših krajih.