Novela zakona o čezmejnem izvajanju storitev pomeni realno grožnjo, da se bo slovenski izvoz iz naslova storitev gradbeništva, tehničnih in transportnih storitev, ki je lani v bruto družbeni produkt prispeval 5,6 milijarde evrov oziroma 51 odstotkov celotnega izvoza storitev, občutno zmanjšal, so danes opozorili na Štajerski gospodarski zbornici.
V zbornici so pripravili analizo učinkov sprememb zakona, ki je po besedah predsednika regijska sveta izvajalcev čezmejnih storitev Alberta Kekca pokazala, da skoraj polovica podjetij v primeru sprejetja sprememb najavlja selitev proizvodnje v tujino.
Anketa je še pokazala, da okoli 95 odstotkov delavcev, napotenih v tujino, ni pripravljenih delati v tujini za 13 do 14 odstotkov nižjo neto plačo, čeprav bi se jim povišali prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
In kaj so možne rešitve?
V zbornici so ob analizi razmer pripravili tudi predloge rešitev, ki ne bi povzročile po njihovem mnenju težko popravljivih negativnih učinkov na slovenski BDP.
Med tremi možnimi rešitvami predlagajo ureditev po zgledu Avstrije, kjer so napoteni delavci v določenih panogah deležni 60-odstotne olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje samo 40 odstotkov siceršnje davčne osnove.
Drugi predlog je uporaba določil, ki že veljajo za javne uslužbence v Sloveniji. To pomeni, da naj za napotene delavce v zasebnem sektorju veljajo ista določila kot za javne uslužbence. S tem se odpravi veljavna rešitev, saj je po Kekčevih besedah diskriminatorna za delavce zasebnega sektorja, ki so napoteni na delo v tujino.
Kot tretjo možnost pa predlagajo ureditev po zgledu Hrvaške, ki je na tujih trgih velik konkurent slovenskim podjetjem. Hrvaški delavec je namreč po njegovoh besedah upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini, katerih namen je pokrivanje stroškov dela in prehrane v tujini, te dnevnice pa niso obremenjene z davki in prispevki.
V zbornici predlagajo, da bi z zakonom o dohodnini določili, da posebna davčna osnova, kakršna velja za zaposlene v javnem sektorju, velja tudi za delavce iz zasebnega sektorja, ki so napoteni na delo v tujino.
»Menimo, da bi morali biti vsi davčni zavezanci, ki so napoteni na delo v tujino in ki prejemajo istovrstne dohodke oziroma so jim zagotovljene istovrstne ugodnosti v naravi, enako davčno obravnavani, ne glede na to ali so zaposleni v javnem ali v zasebnem sektorju,« je dejal Kekec.
Ob tem na zbornici poudarjajo, da omenjeni zakon neposredno vpliva na okoli 40.000 delavcev, ki so zaposleni v podjetjih z velikim prispevkom v slovensko gospodarstvo.
Poslanci so sicer v sredo že potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki med drugim predvideva črtanje določbe o znižanju davčne osnove za prispevke za nekatere napotene delavce.
Soglasje za zakon, ki bo začel veljati leta 2024, so sicer decembra dali tudi socialni partnerji v Ekonomsko socialnem svetu, a ob pogoju, da bodo negativni učinki tega zakona, ki jih bodo deležni tako delavci kot podjetja, kompenzirani z ustreznimi spremembami v davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Do konca marca bi moral poseben strokovni odbor ESS predstaviti izračune in predloge, a so jih z obvestili, da se to ne bo zgodilo vsaj še do konca aprila. Podjetniki, ki so odvisni od poslov v tujini se zato bojijo, da bo zakon uveljavljen brez ustreznih in obljubljenih kompenzacijskih ukrepov, s katerimi bi se izognili negativnim učinkom tako za delavce kot za podjetja.
Po izračunih bi namreč v primeru, da delavci ne bi pristali na znižanje neto plač, to za podjetja pomenilo 30 odstotkov več stroškov za plače, v tem primeru pa bi se marsikatero odpovedalo delu v tujini ali pa razmislilo o selitvi podjetja v tujino.
Kot je povedal prvi mož mariborskega logističnega podjetja SSI Schaefer, ki je del mednarodne korporacije, Dušan Lešnik, bi imeli s tem velike težave, saj jih je že v sedanjih razmerah delavec stane skoraj več, kot bi to bilo vzdržno za poslovanje.
»Bojim se, da naše krovno podjetje v Nemčiji ne bo dovolilo negativnega poslovanja, in bodo posle pač prevzela druga podjetja znotraj skupine,« je dejal prvi mož podjetja, ki je s 110 zaposlenimi prisotno po vsem svetu. Upa, da jim ne bo treba zapreti vrat, a nove obremenitve bi za njih pri okoli 15 milijonih evrov letnih prihodkov pomenile ob sedanjih petih do šestih milijonih evrov za stroške dela dodaten milijon evrov.
Ob tem je opozoril, da delavci zagotovo ne bodo pristali na znižanje plač, saj je konkurenca med podjetji, ki potrebujejo monterje, zelo velika, tako da ti ne razmišljajo veliko, ko se odločajo, ali za boljšo plačo menjati delodajalca.
Tudi po besedah prvega moža ptujske družbe MZK Tech Marjana Žargija bodo imeli v primeru, da se ne najde pravočasna rešitev, težave. Kot je dejal, so se že lani pogovarjali s potencialnim tujim partnerjem, ki pa se je umaknil kmalu zatem, ko se je začelo govoriti o sprejemu omenjenega zakona.
»S takšnimi stroški ni mogoče konkurirati na evropskem trgu, zato bo treba na ravni države najti rešitev in poskrbeti za olajšave, saj ni dobro, da nekdo zavestno reže ta pomemben del slovenskega BDP,« je dodal Žargi, ki sam o selitvi v tujino ne razmišlja, boji pa se, da bo izgubil delavce, ki se bodo večinoma usmerili v Avstrijo.
Starejše novice
