Po besedah vlade je glavni cilj predloga zakona, odpraviti posledice in vpliv epidemije na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.
Glavne rešitve v osmem protikoronskem paketu ukrepov so:
- subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju;
- podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še dvakrat za obdobje enega meseca.
- solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov,
- enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let;
- solidarnostni dodatek za študente s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu;
- zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV2.
Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, bo namreč prvo letošnje četrtletje zaradi še vedno zaostrene epidemiološke slike primerljivo z zadnjim četrtletjem lani, pomembnejše okrevanje gospodarstva pa je možno pričakovati šele v drugi polovici leta.
Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki so pri plači v decembru prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili tako v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, na primer januarja.
Starejše novice
