Zavec v parlamentu tiho kot miška, tako zgovorni ali molčeči so ptujski izvoljenci

Parlameter je vladna spletna stran, kjer beležijo statistiko izgovorjenih besed, govorov, tudi transkripte sej. Merjenje besed v parlamentu je sicer postopek, pri katerem se analizira in šteje uporaba besed, tudi jezikovnih vzorcev med poslanci. 

Analiza je sicer koristna pri razumevanju politične debate, na podlagi tega lahko delno ocenimo poslance na podlagi tega, koliko se sploh udeležujejo sej in koliko besed na sejah sploh izrečejo. 

Merjenje besed vključuje štetje pogostnosti določenih besed, identifikacijo ključnih tem in poudarkov ter analizo sloga in retorike govorov. S tem se pridobi vpogled v prednostne naloge političnih strank, pomembne teme in spremembe v političnem okolju. 

Najbolj glasen Miha Kordiš, med glasnejšimi tudi Lenartčan

Iz analize štetja besed je razvidno, da jih je največ do danes izgovoril Miha Kordiš, Levica, izvoljen pa je bil za območje Škofje Loke. Izgovoril je kar 267.842 besed. 

Sledi Andrej Hoivik, izvoljen prav tako na območju Škofje Loke, sicer pa iz vrst SDS. Do danes je izgovoril že 232.023 besed. 

Na tretjem mestu je po štetju besed pristal Zvonko Černač, glasove je zbiral v Postojni, pripada pa poslanski skupini SDS. Izgovoril je kar 191.548 besed. 

Franc Breznik je prvi štajerski poslanec na lestvici tistih, ki so v parlamentu najglasnejši. Poslanec SDS je bil izvoljen v Lenartu, do danes pa je izgovoril 181.031 besed. 

Zavec v parlamentu večinoma molči

Nekoliko manj impresivno pa je, ko lestvico besed obrnemo. Na neslavnem zadnjem mestu je pristal Dejan Zavec, izvoljen na Ptuju, poslanec Gibanja Svoboda. Zavec je sicer prisoten na večini sej, obiskal je kar 96 odstotkov vseh parlamentarnih sej, a je od začetka mandata pa do danes spregovoril le 72 besed. 

In o čem je govoril? Vključil se je v razpravo o preudarnem ravnanju s hrano, govorili so projektu Donirana hrana. V debato se je vključil in se zahvalil posameznikom in organizacijam, ki skrbijo za preudarno ravnanje s hrano. 

Spregovoril je še v primeru interpelacije Tanje Fajon. Izrekel ji je podporo. 

Med bolj molčečimi je tudi Gašper Ovnik, izglasovali so ga v Hrastniku - Trbovljah, je pa del Gibanja Svoboda. Je na predzadnjem mestu, izrekel pa je 2180 besed. 

Le malo več besed je izrekel Felice Žiža, sicer predstavnik italijanske narodne skupnosti, glasove pa je dobil v Kopru. Izrekel je 3267 besed. 

Med ptujskimi vodi Suzana Lep Šimenko

Ptujsko območje v parlamentu predstavljajo trije. To so Suzana Lep Šimenko, Jožef Lenart in Dejan Zavec. 

Suzana Lep Šimenko, SDS, je izgovorila 68.506 besed, prisotna pa je bila na 87 odstotkov glasovanj na sejah. Omenimo lahko tudi, da je povprečje podanih poslanskih pobud 15, Lep Šimenko jih je do danes podala 43. 

Nekoliko manj izrečenih besed ima Jožef Lenart, prav tako SDS. Izgovoril je 59.652 besed, prisoten je bil na kar 97 odstotkih glasovanj v državnem zboru, podal pa je vsega skupaj dvajset pobud. 

Zavec je, kot omenjeno, izgovoril 72 besed, prisoten je bil na 96 odstotkih sej, podal pa ni nobene pobude. 

Omenimo lahko tudi ormoškega Andreja Kosija. Poslanec skupine SDS je izgovoril 40.670 besed, prisoten je bil na 94 odstotkih glasovanj, podal pa je enajst pobud. 

Omeniti je treba tudi, da je povprečje izgovorjenih besed 61.458. Pomeni, da je med ptujskimi poslanci le Lep Šimenko nad povprečjem. 

Katere besede imajo ptujski poslanci najraje? 

Vsak poslanec pa ima nekaj besed, ki jih izgovarja največ. Katere besede pa zaznamujejo naše ptujske poslance? 

Suzana Lep Šimenko najpogosteje uporablja besedo problemski. Sledi DDV, pa obmejen, večerja in Haloze. Veliko je uporabljala tudi besede trošiti, elektrika, regionalen, podedovati in zemeljski. 

Lenart se ukvarja z nekoliko drugačnimi temami. Njegova največkrat izgovorjena beseda je notar, pa notarski, fiskalen, odvetnik, šolar, odvetniški. Sledi še sedenje, striktno, instrument in moment. 

Zavec je med vsemi poslanci edini, ki je ostal brez analize najpogosteje uporabljenih besed. Je pa v samem vrhu po raznolikosti besedišča, kar pomeni, da se med izgovorjenimi besedami teh ni veliko ponavljalo.