Na udaru vladne strategije tudi Haloze, župani jasni: »Skregano z vso logiko in vso zdravo pametjo«

Vlada je razvila novi predlog resolucije o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. 

Gre sicer za strateški prostorski akt Slovenije, ki predstavlja dolgoročne strateške cilje države glede prostora. V bistvu gre za dokument, strategijo, preko katere bi država poskrbela za uravnotežen prostorski razvoj. Celoten dokument se ukvarja z vprašanji urbanih območij, gradenj, krajine, javnih površin, zelenih območij, rabe prostora - pod črto z vsem, kar ima veze z oblikovanjem prostora, naselij, mest ... 

Dokument je za zdaj le predlog, kar pomeni, da vlada še sprejema pripombe na zapisano. 

Štefan Čelan, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra, je na 2. redni seji Kolegija županov Spodnjega Podravja predstavil novo strategijo. V uvodu je dejal, da jim je na vročih debatah, ko se je resolucija še oblikovala, uspelo doseči, da je Ptuj dobil enakovredni status z vsemi mestnimi središči - tega do sedaj ni bilo. To je uspelo tudi Velenju. 

In kje se zadeve zapletejo? Čelan je pa poudaril, da naj župani predlog resolucije natančno preberejo, saj skriva mnogo zank, predvsem za manjše občine. Čelan je dodal tudi, da zahtevajo, da se v območja doda spodnjepodravsko območje, ki ga zdaj ni. 

Toplak: Dokument je poln protislovij

V debati je protislovja, ki se pojavljajo v resoluciji, naslovil tudi podlehniški župan Sebastian Toplak. Predvsem je izpostavil haloško območje, ki bi lahko bilo po sprejeti resoluciji prizadeto. V dokumentu je govora tudi o potresnih, poplavnih in plazovnih območjih. 

Na haloškem območju je skozi stoletja prihajalo do poplav in plazov, a zdaj so se zaradi klimatskih sprememb začeli pojavljati pogosteje. 

Poudaril je, da je zapisan tudi želeni trend, kar je zmanjševanje prebivalcev na plazovitem in poplavnem območju. 

»V Halozah se je v teh preteklih tednih sprožilo več sto plazov, ogroženih pa je koliko stanovanjskih objektov? Če rečemo do deset, mislim, da sem kar natančno povedal,« je dejal Toplak in s tem izpostavil nesmiselnost zmanjševanja prebivalcev na tem območju. 

Temu se je pridružila tudi Antonija Žumbar. Dejala je, da tisti, ki živijo na periferiji točno vedo, kje so tereni, kjer poselitev in možna in kje je. 

»Zmanjševanje števila prebivalcev na teh območjih je skregano z vso logiko in vso zdravo pametjo,« je dejala Žumbar. Izpostavila je tudi, da če območja ne bodo poseljena, bodo zaraščena, ohranjala se ne bo biotska raznovrsnost, hribi bodo preraščeni. 

Poudarila je, da mora država določiti cilje tudi pri ohranjanju narave - to dvoje se po trenutnem dokumentu izključuje. »Vsi pač ne bomo mogli iti v mesta,« je dejala. 

Spodnjepodravski župani so se dogovorili, da Znanstveno-raziskovalno središče Bistra na podlagi prejetih predlogov pripravi nov predlog sklepa. Pod črto to pomeni, da se spodnjepodravski župani ne strinjajo z dokumentom v taki obliki, kot je zdaj. Na dokument se bodo pritožili, pripombe pa bodo pripravili na Bistri. 

Želijo tudi, da se med širša mestna območja regionalnega pomena umesti spodnjepodravsko mestno območje. Župani bodo do 15. junija Bistri posredovali svoje predloge, tam pa jih bodo oblikovali za posredovanje vladi.