Že skoraj ponarodela je ocena, da v Sloveniji postopki umeščanja večjih infrastrukturnih projektov in pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj, traja bistveno dlje, kot v tujini.
»Pred kratkim sem sodelavce na direkciji za infrastrukturo prosila, da naredijo koliko traja povprečno od trenutka, ko se pričnemo o nekem projektu pogovarjati in da pride do izvedbe. To je v povprečju, torej tudi pri tistih najmanjših projektih, deset let. To je dolga in morda celo predolga doba,« je v pogovoru za televizijo IDEA povedala Alenka Bratušek.
Bratušek si ne želi, da bo Slovenija kot Kitajska
Na ministrstvu za infrastrukturo si prizadevajo, da bi postopke za večje infrastrukturne projekte pospešili, vendarle pa si ob tem ne želijo pozabiti na varovanje narave in okolja.
»Jaz si ne želim, da je Slovenija tako kot Kitajska, ko nekdo nariše črto, potem pa brez milosti, hiše, vasi, vse gre. Vendarle je na eni strani strani prav, da ima okolje in narava zaščito,« je dejala ministrica za infrastrukturo.
Do soglasja v 30 dneh
Vlada je v zakon o obnovi in poplavah dodala določbo, ki državne organe zavezuje, da pri odločanju dovoljenj odgovorijo najpozneje v tridesetih dneh.
»Če se ne odgovori, se šteje, da je odgovor organa pozitiven. Če bo ta zadeva delovala pri protipoplavni obnovi, bomo te stvari prenesli v sistemsko zakonodajo,« napoveduje Alenka Bratušek.
Bojazen, da bi se po poplavah ostali projekti ustavili
Ministrica za infrastrukturo je v pogovoru dejala še, da je vlado po lanskih zgodovinskih poplavah skrbelo, da bo potrebno infrastrukturne projekte, ki so že v gradnji, ustavljati.
»Na srečo se je potem izkazalo, da to ni treba. Vsi začeti projekti se nadaljujejo oziroma so se tudi končali,« izpostavlja Bratušek.
Kako lahko železnica postane glavna žila javnega prevoza?
Slovenija v zadnjih letih izdatna sredstva vlaga tudi v železniško infrastrukturo, a železniški promet še vedno ni postal časovno konkurenčen cestnemu prometu. Alenka Bratušek si želi, da bi železnica postala glavna žila javnega prevoza v Sloveniji.
»Seveda to ne mora biti za vse, tudi najmanjše občine na Goričkem, ampak do teh večjih mest bi pa lahko to naredili, če bomo uspeli, da bodo vlaki vozilo po 160 kilometrov po naših progah, to je evropski cilj,« je povedala ministrica za infrastrukturo.
Vlak iz Maribora do Ljubljane z 250 kilometri na uro
Na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo predstavitev obnove železniške infrastrukture v naslednjih desetletjih po vsej državi. Med ključnimi je tudi projekt hitrejše železnice med Mariborom in Ljubljano.
»Moji sodelavci predvidevajo, da bi začeli tudi z državnim prostorskim načrtom, ki bi omogočil postavitev hitre železnice, to sicer ni petsto kilometrov na uro, tako kot na Kitajskem, ampak nekje do 250. En del proge bi se stikal z obstoječo, drugi del pa bi bila nova trasa,« je v pogovoru še dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Starejše novice
