Na soočenju Regije v ospredju o tem, kako bi politiki z davčnimi spodbudami, večjimi kmetijami in stanovanjsko politiko oživili regije.
Pred državnozborskimi volitvami je medijska družba Moji Mediji, del katere so Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo, Sobotainfo, Dolenjskainfo, Gorenjskainfo in Pomurec, skupaj s televizijo IDEA, pripravila edino soočenje predsednikov strank, kjer so bile v ospredju regije.
Mnenja so soočili:
- Urša Zgojznik, sopredsednica stranke Vesna, združena lista Levica in Vesna,
- Jernej Vrtovec, predsednik stranke Nova Slovenija,
- Matej Arčon, podpredsednik stranke Gibanje Svoboda,
- Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke,
- Anže Logar, predsednik stranke Demokrati in
- Dejan Židan iz stranke Socialni demokrati.
Haloze med zapuščenimi vinogradi in odhodom mladih
V razpravi o gospodarstvu in razvoju regij je bilo izpostavljeno, da so podjetništvo, obrt in kmetijstvo lahko pomembni viri zaslužka na podeželju, a se mladi kljub temu iz teh okolij pogosto izseljujejo.
Tak primer so Haloze, kjer številni vinogradi ostajajo opuščeni in prepuščeni zobu časa, kar zaznamuje tudi podobo celotne regije. Kako bi predstavniki strank mladim na podeželju, morda prav skozi kmetijstvo, lahko omogočili več priložnosti za zaslužek in s tem spodbudili, da bi ostali doma?
Vrtovec je opozoril, da mladi kmetije vse redkeje prevzemajo tudi zaradi administrativnih bremen. Po njegovih besedah je treba najprej ustvariti pogoje, ki bodo mladim omogočili, da na podeželju sploh ostanejo.
Med predlogi je izpostavil davčne razbremenitve: »Mi predlagamo v programu dvig splošne olajšave za mlade do 35. leta starosti za dodatne 3000 evrov. S tem bi mladi absolutno več zaslužili, da si bi lahko ustvarili družine tudi na podeželju.« Pri stanovanjski politiki zagovarja drugačen pristop od gradnje socialnih stanovanj, ki jih pogosto zasedejo tujci. Kot pravi, bi morali mladim omogočiti, »da bodo ta stanovanja sami kupili in hiše, nepremičnine sami gradili.«
Na njegove besede se je odzvala Zgojznik, ki je kritizirala omenjanje migracij v kontekstu stanovanj. Poudarila je, da tujci v številnih sektorjih zapolnjujejo pomanjkanje delovne sile: »Migracije danes v resnici rešujejo zdravstvo, gostinstvo, avtoprevozništvo in tako naprej.« Po njenem mnenju je strašenje s tujci neutemeljeno.
Enake izhodišče možnosti
Janša je medtem opozoril na širši problem regionalnega razvoja. Po njegovih besedah cilj države ne more biti, da bi se ljudje zaradi dela množično vozili v prestolnico.
»Mislim, da je cilj, da zato imamo državo, da zagotovi približno enake izhodiščne možnosti - dostop do izobrazbe, do dobrega delovnega mesta in do tega, da si bo mlad človek v realnem času lahko pridobil tudi streho nad glavo.«
Vrtovec je ob tem dodatno poudaril tudi pomen osnovne infrastrukture na podeželju. Opozoril je, da v nekaterih vaseh še vedno nimajo niti vodovoda ali kanalizacije. »Ključno je, da se primarna infrastruktura na podeželju razvija,« je dejal in kot enega od sistemskih odgovorov izpostavil tudi regionalizacijo države.
Kmetijstvo je pomembno za državo
Logar je poudaril predvsem pomen kmetijstva za prehransko varnost države. Po njegovem mnenju so slovenske družinske kmetije pogosto premajhne, zato bi bilo treba s komasacijami in upravljanjem kmetijskih zemljišč omogočiti njihovo širitev.
»Treba je ponuditi višje zneske za prenos na naslednjo generacijo,« je dejal. Demokrati predlagajo tudi spodbude za selitev prebivalcev iz mest na podeželje in razvoj biokmetij, s ciljem doseči 30 odstotkov biološke pridelave v naslednjih štirih letih.
Židan je poudaril, da država že namenja znatna sredstva za podporo gospodarstvu in prestrukturiranju. Po njegovih besedah ima gospodarstvo letos za investicije na voljo več kot 300 milijonov evrov subvencij, celoten paket podpore pa dosega približno milijardo evrov.
»Rekordne številke se dajejo v prenos novega znanja v nove tehnologije,« je poudaril Židan, saj prav višja dodana vrednost omogoča dolgoročni razvoj.
Podeželje kot potencial
Arčon pa je izpostavil vlaganja v infrastrukturo na podeželju, od vrtcev in šol do cest in komunalnih omrežij. Po njegovem mnenju podeželje ne sme biti razumljeno kot breme države.
»Podeželje ne more biti problem države, podeželje mora biti potencial in kapital naše države,« je dejal. Ob tem je predstavil tudi načrte za gradnjo dostopnih stanovanj, kjer bi 40 odstotkov namenili mladim in mladim družinam, 40 odstotkov kadrovskim stanovanjem, preostanek pa oskrbovanim in socialnim stanovanjem.
