*Fotografija je simbolična
Vlada pri načrtovanju pomoči ni pozabila na študente. Po predlogu vlade bi 150 evrov prejeli vsi redni študentje. A po mnenju nekaterih študentov je predlog nesmiseln, saj meče vse študente v isti koš in ne rešuje težav študentov v res težki situaciji.

Na Študentski organizaciji Slovenije sprejemajo predlog z mešanimi občutki.

»Zadovoljni in hvaležni smo, ker nam je vlada končno namenila nekaj pomoči, a smo žal vseeno mnenja, da gre pri ukrepu, ki predvideva enkrat nadomestilo v višini 150 evrov za vse redne študente s stalnim prebivališčem v Sloveniji, za naslavljanje problema na način, s katerim dejanske krize študentov ne bomo rešili,« so zapisali v odzivu.

Predlagana rešitev o enkratnem kriznem dodatku je pomanjkljiva

Po oceni Študentske organizacije je znesek prenizek. Povprečni stroški študenta namreč znašajo približno 500 evrov mesečno. Poleg tega izpostavljajo, da gre za enkratni krizni dodatek in ne mesečni, čeprav bo upad študentskega dela trajal več mesecev.

Dodatek ne nadomesti izgube prihodkov tistim študentom, ki morajo delati zaradi slabšega socialnega ozadja in nizkih prihodkov družine. Ob tem predlog izpušča izredne študente, čeprav so slednji tisti, ki imajo najvišje stroške študija. Predlog ne vključuje študentov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, kljub temu da so z vsemi pravicami in obveznostmi izenačeni s študenti s stalnim prebivališčem.

»Enkratni dodatek v višini 150 evrov je za večinski del študentske populacije, ki bo ta mesec ostala brez prihodkov, le pljunek v morje. Glede na podatke Študentske organizacije Slovenije, je povprečni mesečni strošek študenta okrog 500 evrov. Kako naj bi po mnenju vlade ta enkratni znesek poplačal vse stroške za mesec marec, april in mogoče še kaj več ne vem,« o predlogu vlade razmišlja študent Miha

»Žalostno je, da smo s strani vlade tretirani kot drugo razredni državljani. Teh 150 evrov kaže na popolno odtujenost in nepoznavanje razmerij pri tistih, ki odločajo o takih zakonih. Medtem ko je Študentska organizacija predlagala zelo dobro osnovo za zakon – 80 procentov mesečnega prihodka v zadnjih dvanajstih mesecih, je bil ta predlog popolnoma ignoriran. Teh 150 evrov realno ne bo oblažilo trenutnih razmer, kaj šele rešilo,« še dodaja.

Študent mora študirati, ne pa delati 

»Ne štejem kolikokrat sem v zadnjih dnevih prebrala komentar, da je naša naloga, da študiramo. Ampak kako naj študiramo, če nam starši ne morejo plačati stroškov, ki nastajajo s študijem. Ne študiramo vsi v kraju bivališča in nismo vsi v položajih, kjer nam starši plačujejo položnice in hrano. Na žalost je pogosto obratno. Da študenti s prihodki od študentskega dela pomagajo staršem preživeti mesec. Pravijo, da so za to štipendije, a teh ne dobijo vsi, ki bi jih potrebovali in niti slučajno niso dovolj,« situacijo študentov opisuje študentka Jasmina

»Problem s tem zakonom je, da enači vse študente. Teh 150 evrov bi tako prejeli tisti študentje, ki so zaradi koronavirusa ostali brez dela in glavnega vira dohodka, kot tisti, ki ne rabijo delati, saj jim vse plačajo starši. Za tiste je ta denar bolj kot neka nagrada,« je še povedala. 

Je 150 evrov res boljše kot nič?

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice