Čeprav se zdi, da je hrane v trgovinah dovolj, pa bi lahko v primeru večje krize hitro nastopile resne težave.
Slovenija namreč ni samozadostna pri pridelavi osnovnih živil, nima dovolj kmetijskih zemljišč, zalog semen, niti razvite infrastrukture za hitro prilagoditev prehranskega sistema.
Ministrstvo za kmetijstvo opozarja: če bi se zaprle meje ali prekinile dobavne verige, bi v nekaj tednih lahko ostali brez ključnih živil, poroča MMC.
Samooskrba – delna in nezadostna
Po podatkih za leto 2023 je Slovenija samooskrbna pri mleku (131 odstotkov), koruzi (112 odstotkov), perutnini (109 odstotkov) in govejem mesu (106 odstotkov).
To pomeni, da te proizvode pridelamo v zadostnih količinah ali celo več, kot jih porabimo.
Vendar pa slika postane skrb vzbujajoča pri drugih osnovnih živilih:
Zelenjava: samooskrba 33 odstotkov
Sadje: le 16 odstotkov
Prašičje meso: 37 odstotkov
Med: katastrofalnih 13 odstotkov, po letu, ko je bilo 90 odstotkov
Skupna samooskrba z mesom je le 83 odstotkov, večino manjkajočega deleža predstavlja uvoz svinjskega mesa.
Prav tako ni podatkov o sladkorju, olju in soli, saj jih ne pridelujemo v zadostnih količinah.
Kaj ogroža prehransko varnost?
Slovenija se pri pridelavi hrane zanaša na številne zunanje dejavnike.
Premalo kmetijskih zemljišč: Na prebivalca imamo le 0,08 ha njivskih površin, kar nas uvršča med države z najmanjšo razpoložljivo površino v Evropski uniji.
Uvozna odvisnost: Kmetijstvo ne more delovati brez uvoza goriva, krme za živali, gnojil, pesticidov, veterinarskih zdravil in semen.
Podnebne spremembe: Suše, neurja in druge vremenske ujme redno uničujejo pridelek. Med letoma 2013 in 2023 se je samooskrba s sadjem zmanjšala za kar 18 odstotnih točk.
Izgubljanje obdelovalnih zemljišč: Letno izgubimo povprečno 860 ha kmetijskih zemljišč, največ zaradi pozidave, poselitve in infrastrukture.
Pomanjkanje lastnih semen: Pridelava semena je upadla za več kot 50 odstotkov. Slovenija z lastnim semenom koruze pokrije le dva odstotka potreb, pri krompirju le devet odstotkov.
Rezerve hrane – le kratkoročna rešitev
V primeru izrednih razmer bi Slovenija lahko za krajši čas črpala iz blagovnih rezerv, vendar to ni dolgoročna rešitev.
Zaloge pokrivajo le izbrane osnovne prehranske izdelke.
Hkrati bi v krizi zmanjkalo ključnih surovin za nadaljnjo pridelavo – brez goriva, semen in gnojil bi se produktivnost kmetij močno zmanjšala.
Kako okrepiti prehransko varnost?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot ključne ukrepe za povečanje prehranske varnosti navaja več dejavnikov.
Zaščita in ohranitev kmetijskih zemljišč, povečanje pridelave domačih semen, razvoj in podpora trajnostnemu kmetijstvu, investicije v lokalno prehransko infrastrukturo (predelava, skladiščenje, distribucija), večjo podporo in pravičen položaj za kmetein ozaveščanje potrošnikov o pomenu lokalno pridelane hrane.
Ob tem pa opozarja, da bo treba iskati ravnovesje med rastlinsko in živalsko pridelavo, prilagoditi obseg živinoreje in se resno pripraviti na vplive podnebnih sprememb.
Krize niso več 'če', temveč 'kdaj'
Zaradi globalnih pretresov, političnih napetosti, podnebnih sprememb in rastoče svetovne populacije se prehranske verige vse pogosteje znajdejo pod pritiskom.
Zanašanje na uvoz in globalne trge je lahko tvegano, če ni hkrati poskrbljeno za odpornost domačega sistema.
Zato ni vprašanje, ali se bo kriza zgodila – temveč, ali bomo nanjo pripravljeni.
