Drva so najpogostejši način ogrevanja pri nas, saj gre za enega najcenejših načinov ogrevanja. A nova zakonodaja prinaša visoke kazni, če kurite z neustreznimi drvi.

Nenadna močna ohladitev ozračja, ki je naše kraje zajela v drugi polovici septembra, je poskrbela za predčasni začetek kurilne sezone. Številna gospodinjstva so tako v pečeh in kaminih zakurila nekoliko prej, kot ponavadi. A mnogi ob tem ne vedo, da jih lahko odslej zaradi kurjenja premalo posušenih drv doleti precej visoka denarna kazen.

Kurimo lahko le suha drva

Kot določa zakonodaja, lahko v malih kurilnih napravah, ki se uporabljajo za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode, kurimo le les, ki vsebuje manj kot 20 odstotkov vode. Uredba ne velja le za drva, temveč tudi za ostale oblike lesa za kurjavo, kot so denimo žagovina, odrezki, lubje, storži in lesni ostanki. 

Delež mase vode v naravnem lesu in lesnih ostankih na maso vlažnega lesa mora biti manjši od 20 odstotkov, razen če se gorivo uporablja v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode;

Kurjenje lesa, ki vsebuje večji delež vlage, namreč povzroča občutno večje onesnaženje zraka s škodkljivimi snovmi ter delci PM10. Ravno tako je občutno nižji izkoristek ogrevanja.

Zatožil vas bo dimnikar

Poslanci so že leta 2013 sprejeli uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki določa, kako suha morajo biti drva za kurjavo, a zaradi nedorečenega načina izvajanja meritev, doslej nadzora ni bilo mogoče izvajati. Okoljski inšpektorji bodo pregled opravili na pobudo dimnikarske družbe, če bo ta pri pregledu odkrila preveliko odstopanje na kurilni napravi. 

Kazni tudi do 40 tisočakov

Uredba predvideva tudi kazni za kršitelje, ki se je ne bodo držali. Te se gibljejo od 1.200, pa vse do 4.100 evrov za fizične osebe in od 4.000 do kar 40.000 evrov za pravne osebe.

(1) Z globo od 4.000 do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje upravljavec kurilne naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami tretjega, četrtega ali petega odstavka 5. člena, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 6. člena, prvega in drugega odstavka 7.a člena, 18. člena, 19. člena, 20. člena, 22. člena, 23. člena, 27. člena, 28. člena, 29. člena, 30. člena, 31. člena ali 32. člena te uredbe.
(2) Z globo od 1.200 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 1.200 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje upravljavec kurilne naprave, ki je fizična oseba.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano svetujejo:

Ker je vlažnost posekanega lesa od ca 40 do 60 %, ga je treba pred kurjenjem posušiti. Cenovno in okolju prijazno je najbolj sprejemljivo naravno sušenje drv. Za hitro in učinkovito sušenje, je treba drva razžagati, razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo, jih pokriti proti dežju, posekati praviloma v decembru ali  januarju, ko je vlažnost rastočega lesa najnižja, poleg tega pa je čas sušenja lahko daljši, kot če bi jih posekali v kasnejših mesecih.
V idealnih pogojih se lahko posamezne vrste drv dosežejo zračno suhost že v obdobju enega leta ali celo prej, vendar je iz praktičnih razlogov in zaradi odstopanj od primernih pogojev sušenja bolj zanesljivo, da se drva sušijo dlje časa, zato se na osnovi izkušenj priporoča sušenje drv najmanj:
- 1 leto za topol in smreko,
- 1,5 leta za lipo, jelšo, brezo,
- 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje,
- 2 do 3 leta hrast.

Skoraj četrtina gospodinjstev kuri na drva

Raziskava energijske učinkovitosti Slovenije – REUS 2017 je pokazala, da je ogrevanje z lesno biomaso, kamor sodi tudi kurjenje drv, še vedno najpogostejši način ogrevanja pri nas. Tako se ogreva kar 23 % vseh gospodinjstev. Podatki kažejo še, da se je v primerjavi z letom 2015 število gospodinjstev, ki kurijo na drva, zmanjšalo za kar 8 %. V primerjavi z letom 2015 se je povečal delež gospodinjstev, ki se grejejo z daljinsko toploto za 4 odstotne točke, delež  gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki se grejejo z električno energijo za 3 odstotne točke, uporaba toplotnih črpalk zrak-voda za 4 odstotne točke, voda-voda za 2 odstotni točki in zemlja-voda za 0,8 odstotne točke, delež električnih sevalnih panelov za 7 odstotnih točk. Povečanja tega deleža je še večje pri enostanovanjskih hišah.

Starejše novice