Delavke in delavci podjetja Lidl so se v začetku prejšnjega leta stopili skupaj in se združili pod okriljem tako imenovanega Sindikata Lidl, ki deluje pod okriljem Sindikata delavcev trgovine Slovenije.
Kot razlagajo, je cilj njihovega sindikalnega delovanja povezovanje in organiziranje delavcev v enoten kolektiv, ki brani njihove pravice.
Zelo aktivni so postali tudi na družbenem omrežju Facebook, po tem, ko je Lidl, kljub pritiskom slovenskih sindikatov z vseh vetrov, odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ustanoviteljici sindikata v podjetju Tjaši Kozole.
V že omenjenem sindikatu delavcev trgovine so sicer ves čas trdili, da se je gonja proti njej začela, potem ko je sindikalno organizirala sodelavke v podjetju in si začela prizadevati za začetek socialnega dialoga.
Pri tem je v aprilu prejšnjega leta delovno sodišče po navedbah Lidla s sklepom v zvezi z zadržanjem odpovedi Tjaše Kozole zavzelo stališče, da ta odpovedi ni podal zaradi sindikalnega delovanja delavke, temveč zato, ker je kršila delovne obveznosti. Iz obrazložitve začasne odredbe naj bi izhajalo tudi, da odpoved ni bila nezakonita.
Sindikat Lidl v podporo slovenskim policistom
Četudi je delovanje Sindikata Lidl na družbenem omrežju Facebook kasneje malce zamrlo, so znova postali zelo aktivni v začetku tega meseca, po tem, ko je Sindikat policistov Slovenije v državni zbor vložil pobudo za zbiranje podpisov državljanov v podporo predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi omejili možnost izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja.
Med razlogi za pripravo zakonskega predloga je primarni razlog zloraba instituta izrekanja opozoril pred odpovedjo za discipliniranje zaposlenih, ki se v policiji pojavlja v zadnjem letu.
Predlagane spremembe za večjo zaščito delavcev
S predlogom zakonske novele tako želijo omejiti možnost izrekanja opozoril pred redno odpovedjo delovnega razmerja, in sicer tako, da izrek tega ukrepa ne bi bil prepuščen samovolji nadrejenih, ampak morajo biti za to izpolnjeni točno določeni pogoji, kot je kršitev pogodbe o zaposlitvi.
Z drugo rešitvijo bi v zakon vnesli možnost pravnega varstva zoper ukrep opozorila pred odpovedjo, prav tako delodajalci ne bi mogli začeti s postopkom redne odpovedi, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno o opozorilu.
»Predlagane spremembe bi vse delavke in delavce bolje zaščitile pred samovoljnim in nezakonitim discipliniranjem in ustrahovanjem, ki se ga lastniki kapitala pogosto poslužujejo. Tarča takšnih pritiskov, šikaniranj in ne nazadnje tudi odpuščanj smo prav tiste delavke in delavci, ki se na delovnih mestih borimo za delavsko stvar,« poudarjajo v Sindikatu Lidl.
Pri tem dodajajo, da so kršitve, ki jim sledijo opomini, pogosto povsem neresnične in neutemeljene, delavke in delavci pa so proti takšnim opominom povsem nemočni, saj nimajo možnosti uporabe pravnih sredstev.
Zlorabe instituta izrekanja pisnih opozoril pred odpovedjo tudi v Lidlu?
Sindikat opozarja, da so v Lidlu priča velikim zlorabam instituta izrekanja pisnih opozoril pred odpovedjo, saj gre po njihovih besedah za stalno prakso discipliniranja zaposlenih.
»Lidlov poslovni model temelji na podzaposlenosti in visoki storilnosti, zato je skoraj nemogoče opraviti vse delo in zadostiti vsem strogim pravilom. Poslovodje in delavke smo tako v vsakodnevnem 'prekršku', s čimer nas vodstvo drži v šahu, saj nam lahko kadarkoli izreče odpoved,« poudarjajo v Sindikatu Lidl.
Tudi iz tega razloga so se v sindikatu odločili na družbenem omrežju Facebook deliti izjave delavk in delavcev Lidla, ki naj bi bili podvrženi ustrahovanju, pritiskom in nadlegovanju na delovnem mestu.
»Premestitve so tudi način discipliniranja zaposlenih«
»V juniju sem bila od regionalne vodje prodaje obveščena, da bom premeščena v drugo poslovalnico zaradi pomanjkanja kadra. Prosila sem ga, da naj me ne premesti, ker sem se v svoji poslovalnici dobro počutila. Prosila sem ga, naj se raje dogovori s kakšno drugo sodelavko, ki bi ji to bolj ustrezalo, ki se na primer vozi vsak dan mimo te poslovalnice v matično, vendar ne.
Njegove besede so bile: 'Tebe sem izbral.' Poklicala sem kadrovsko svetovalko, ki mi je dejala le, da se bo poskusila z RVP-jem pogovoriti, a da kljub temu ne razume, zakaj stiska, saj so druge zamenjale tudi že več poslovalnic. Le zakaj morajo punce zamenjati več poslovalnic?
Zopet sem se poskusila z njim pogovoriti. Dejal je, da lahko tudi drugače doseže svoje. Pa sem mu rekla, če ima v mislih, da bi mi nekajkrat podtaknili dva 'gnila' jogurta in bi bila odpoved? Rekel mi je, da bi lahko tako naredil, ma ne bo. Torej bi bila tudi ta opcija?
Enostransko odrejene premestitve so lahko zelo obremenjujoče za delavke in delavce Lidla. Zavedamo se, da so premestitve tudi način discipliniranja zaposlenih. Tvoja beseda, tvoja prošnja, tvoj jok, ne pomenita nikomur nič,« se glasi samo ena izmed izpovedi, ki jo je delil Sindikat Lidl.
Delavci naj bi se morali zagovarjati tudi, če gredo prevečkrat na stranišče
V Sindikatu Lidl opozarjajo tudi na pritiske, ki jih nadrejeni izvajajo zaradi slabe storilnosti delavcev.
»Presenečena sem začela ugovarjati, a me je hitro prekinil in zagrozil, da imam 14 dni časa, da izboljšam svojo storilnost, kajti v nasprotnem primeru mi grozi premestitev na drug oddelek. Zato delam še hitreje in hitreje, vsak dan, brez prestanka,« lahko preberemo v eni izmed izpovedi.
Prav tako bi se naj delavci morali tudi zagovarjati, če gredo prevečkrat na stranišče in če se tam predolgo zadržujejo.
»Posameznike spremljajo, kako hodijo na pavzo, kako se evidentirajo, nato pa jih vsake toliko časa opomnijo, koliko minut so zapravili in kaj bi sledilo, če bi vsi tako delali - kakšna izguba bi bila to za podjetje. Seveda pa nikoli ne omenijo, koliko nas vsak dan dela podaljške,« je s sledilci delil Sindikat Lidl.
Omembe vredni so tudi pritiski, ki naj bi jih nadrejeni povzročali ženskam.
»V skladišču prav tako zahtevajo, da ženske prelagamo isto težo kot moški. Delavke tako prelagamo tudi škatle, ki imajo 50 kilogramov ali več. Ko prosiš sodelavca za pomoč, pa si hitro opozorjen, da upočasnjuješ delo in da s tem kvariš normo ne samo sebi, temveč tudi drugim. Če opozoriš, da ne moremo več zdržati takšnih naporov, tudi zaradi zdravstvenih razlogov, si svoj položaj le poslabšaš, kajti od tebe zahtevajo še več. Zato smo raje tiho, ne jamramo več, a ponoči se zvijamo od bolečin,« se glasi še ena izpoved.
V Lidlu za delavce vzpostavili brezplačno anonimno telefonsko linijo
Za odgovore smo se obrnili na sam Lidl, kjer smo jih povprašali o položaju delavcev in delavskih razmerah.
Za Mariborinfo odgovarjajo, da si prizadevajo, da bi se zaposleni v svojem delovnem okolju dobro počutili, zato imajo po njihovih besedah delavci v podjetju vzpostavljene vzvode, ki jim omogočajo, da se lahko odzovejo na vsako obliko neprimerne obravnave s strani sodelavcev ali nadrejenih.
»Zaposlenim je na voljo brezplačen in anonimen kadrovski 'hotline', v podjetju pa deluje tudi svetovalka za kadrovske in socialne zadeve, ki prejeta sporočila in klice obravnava resno in nemudoma tudi preveri situacijo. S situacijo v skladišču, ki jo je sindikat objavil kot pričevanje na socialnih omrežjih, smo v vodstvu seznanjeni. Sodelavkama smo že ponudili premestitev na oddelek, kjer posamezna bremena niso tako težka, a sta obe ponujeno zavrnili,« razlagajo v Lidlu.
Pri tem dodajajo, da v podjetju vsako leto izvedejo anonimno raziskavo zadovoljstva zaposlenih. »V lanski je več kot 80 odstotkov zaposlenih povedalo, da so zelo zadovoljni oziroma zadovoljni z zaposlitvijo v našem podjetju. Da s svojimi projekti, ki jih izvajamo za zadovoljstvo zaposlenih, ter jasnimi pričakovanji do dela s svojimi sodelavkami in sodelavci vzpostavljamo pošten in spoštljiv odnos, dokazuje tudi nizek odstotek zaposlenih, ki zapusti naše podjetje,« zaključujejo v Lidlu.
Starejše novice
