V letošnjem letu je bilo v Sloveniji potrjenih že 1287 primerov oslovskega kašlja. Tudi v nekaterih drugih evropskih državah beležijo večje izbruhe te bolezni. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je bilo med januarjem in marcem 2024 v državah EU zabeleženih več kot 32.000 primerov oslovskega kašlja.
Za obvladovanje oslovskega kašlja in zaščito ranljivih skupin je ključno vzdrževanje visoke precepljenosti otrok in mladostnikov. Zelo priporočljivo (in brezplačno) je tudi cepljenje za nosečnice, saj s tem zaščitijo svojega otroka v prvih mesecih življenja.
Več vzrokov za izbruh
Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Osebe, ki zbolijo, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.
V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji le enkrat več kot 200 potrjenih primerov oslovskega kašlja v enem letu. Letos pa je potrjenih že 1287 primerov. Takšen izbruh ima več vzrokov.
Imunski dolg, ki je nastal zaradi pandemije covida in restriktivnih ukrepov, je eden izmed njih. Nedruženje in socialna izolacija so onemogočili kroženje povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki spodbujajo naš imunski sistem k tvorbi zaščitnih protiteles. Poleg tega cepljenje proti oslovskemu kašlju ne predstavlja doživljenjske zaščite, zato odpornost začne po nekaj letih usihati.
Brezplačno cepljenje
Bakterija, ki povzroča oslovski kašelj, se tudi spreminja. Vse to prispeva k večji pojavnosti bolezni. Poleg tega se oslovski kašelj ciklično pojavlja v zagonih, kot tudi druge nalezljive bolezni, na tri do pet let.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je brezplačno (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) za dojenčke, otroke in mladostnike v osnovni in srednji šoli – zanje je tudi obvezno. Poleg tega se v Sloveniji že nekaj let priporoča cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju čim prej po 24. tednu nosečnosti.
V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji cepilo okoli 1000 nosečnic proti oslovskemu kašlju. To je razmeroma majhen delež glede na to, da je na leto nosečih med 16.000 in 17.000 žensk. V letošnjem letu se je proti oslovskemu kašlju cepilo že skoraj 1000 nosečnic, tretjina v cepilnih ambulantah NIJZ.
Med 1287 primeri oslovskega kašlja, potrjenimi letos, je bilo kar 983 potrjenih pri otrocih in mladostnikih, starih do 20 let. Oslovski kašelj je še vedno lahko vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Letos je bilo potrjenih 38 primerov oslovskega kašlja pri otrocih, mlajših od enega leta.
Kako se oslovski kašelj prenaša in kakšni so znaki?
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Nato se kašelj postopoma stopnjuje, pojavijo se značilni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Zdravljenje z antibiotiki
Najpogostejši zaplet je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Med ostalimi zapleti so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Bolezen zdravimo z antibiotiki, ki zmanjšajo intenzivnost bolezni in možnost prenosa bakterije na druge. Pomembno je tudi zadostno uživanje tekočine za preprečevanje dehidracije.
Starejše novice
