Ambrozija velja za enega najmočnejših rastlinskih alergenov, njen pelod pa lahko povzroča kihanje, srbenje oči, izcedek iz nosu, kašljanje in težave z dihanjem. Njeno zatiranje je v Sloveniji obvezno.
Ambrozija izvira iz Severne Amerike, zaradi svoje prilagodljivosti in invazivnosti pa se je razširila po vsem svetu, tudi v Slovenijo.
Rastlina lahko doseže višino od približno 20 centimetrov do več kot dveh metrov, navadno pa cveti vse do oktobra.
Njen pelod je izjemno alergen. Pri občutljivih ljudeh lahko povzroči kihanje, srbenje oči, izcedek iz nosu, kašljanje in težave z dihanjem, pri ljudeh z astmo pa lahko sproži tudi resne napade.
Najdemo jo ob cestah, na gradbiščih in njivah
Ambrozija najpogosteje raste na zapuščenih zemljiščih, ob cestah, železniških progah, gradbiščih in neobdelanih kmetijskih površinah.
Najdemo jo tudi na suhih tleh, ob ptičjih krmilnicah, v sadovnjakih, vinogradih, vzdolž vodotokov, na strniščih in med različnimi posevki. Pogosto se pojavlja med koruzo, posebne težave pa povzroča pri ekološki pridelavi in pri kulturah, ki tla prekrijejo pozneje, denimo pri bučah.
Ker gre za zelo invazivno rastlino, je pomembno ukrepati že ob prvih znakih njene rasti.
Nevarna tudi za kmetijstvo
Ambrozija ne predstavlja težave le za alergike. Če se razširi po kmetijskih zemljiščih, lahko povzroči dodatne stroške in gospodarsko škodo. Znatno lahko zmanjša pridelek, vpliva na kakovost krme in kvari mlečne proizvode. Pelinolistna ambrozija lahko naseli skoraj vse vrste posevkov.
Pri občutljivih ljudeh lahko povzroča alergijski rinitis ali astmo, možne pa so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergenimi rastlinami iz rodu ambrozije in s pelinom.
Zatiranje je obvezno že od leta 2010
Obvezno zatiranje ambrozije je v Sloveniji predpisano že od leta 2010, in sicer z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin ter odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia.
Imetniki zemljišč morajo sami poskrbeti za odstranitev ambrozije tako na kmetijskih kot nekmetijskih zemljiščih, še preden rastlina zacveti ali začne tvoriti semena.
Če fitosanitarni inšpektor prejme prijavo o sumu prisotnosti ambrozije oziroma o neizvajanju ukrepov, lastnika zemljišča glede na ugotovitve ob pregledu seznani s predpisanimi ukrepi in določi rok za njihovo izvedbo.
Če lastnik odrejenih ukrepov ne izvrši, se lahko uvede prekrškovni postopek.
Za fizične osebe 500 evrov globe
Neupoštevanje obveznosti lahko lastnike zemljišč udari tudi po žepu.
Če ambrozije ne odstranijo niti po ukrepanju fitosanitarnega inšpektorja, je za fizične osebe predvidena globa v višini 500 evrov, za pravne osebe pa 1500 evrov.
Najbolje jo je izpuliti skupaj s korenino
Najbolj učinkovit način odstranjevanja je ročno izruvanje rastline pred začetkom cvetenja, pri čemer je treba odstraniti tudi korenine. Ambrozijo je mogoče tudi večkrat pokositi oziroma mulčiti, vendar bo po takšnem posegu ponovno pognala in lahko znova zacveti.
Zato morajo lastniki zemljišč površine spremljati skozi celotno rastno dobo in po potrebi košnjo oziroma druge ukrepe ponoviti, da preprečijo nastanek semen.
Odstranitev je potrebna čim prej, predvsem zato, da se preprečita cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico.
Cvetoče ambrozije ne odlagajte na kompost
Cvetočih rastlin in rastlin, na katerih so se že razvila semena, ne smemo odlagati na kompost.
Ko rastlino odstranimo iz zemlje, jo je treba spraviti v vrečo in odvreči med mešane odpadke oziroma jo odpeljati v zbirni center.
Ker je ambrozija močno alergena, je pri odstranjevanju priporočljiva uporaba rokavic. V času cvetenja, od avgusta do oktobra, je priporočljiva tudi zaščitna maska, saj lahko stik z rastlino oziroma njenim pelodom povzroči hude alergijske reakcije na koži, dihalih in sluznici.
