Bezeg velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, saj so cvetove bezga za lepotne in zdravstvene namene uporabljali že v antiki.
Bezeg lahko nabiramo od spomladi do jeseni
Bezeg je grm, ki lahko zraste do deset metrov visoko. Ima cvetove, ki so značilne rumenkasto bele barve.
Bezeg lahko nabiramo od spomladi do jeseni. Aprila in maja nabiramo mlade liste in poganjke. To moramo storiti, ko zunaj sije sonce.
Cveti junija, zato lahko takrat nabiramo cvetove. Če želimo, jih lahko tudi posušimo na zraku, izogibati pa se moramo neposredni sončni svetlobi, saj bodo cvetovi drugače izgubili svojo značilno barvo. Najbolje je, če posušene cvetove hranimo v papirnate vrečke. Septembra pa dozorijo jagode.
Bezeg raste ob jasah ali na robu gozda, marsikdo pa ga posadi kar na domačem vrtu.
Ima številne zdravilne lastnosti
Bezeg ima številne protivnetne in antibakterijske učinke. Pripravki iz bezgovih cvetov nam pomagajo pri hitrejšem premagovanju prehlada, kašlja, astme in bronhitisa, saj spodbujajo potenje.
Poleg tega pospešujejo izločanje seča in posledično strupov iz telesa. Pomagajo lahko tudi tistim, ki se spopadajo s senenim nahodom, vendar morajo začeti pripravke iz cvetov bezga uživati nekaj mesecev pred pojavom alergije.
Bezgov čaj, ki ga pripravimo iz listov te rastline, znižuje sladkor v krvi. Liste lahko uporabimo tudi kot antiseptične obkladke za rane ali kot sredstvo za odganjanje insektov. Korenine pa delujejo odvajalno. Poleg tega pomagajo pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja ter revmatizmu.
Bezga ne smejo uživati nosečnice in doječe matere, saj vsebuje strupene alkaloide, ki so lahko za plod škodljive.
Prav tako ni dobro bezga uživati v prevelikih količinah. Surove jagode bezga so strupene, kar lahko povzroči drisko, slabost, bruhanje, v nekaterih primerih celo mrzlico, zato jih moramo pred uživanjem termično obdelati.
Bezeg je vsestransko uporaben
Bezeg lahko uporabimo za pripravo čaja, soka, brezalkoholne pijače šabese in sirupa, sladoleda, panakote, pite, kompota ali marmelade.
Uporabimo pa ga lahko tudi v kozmetičnih izdelkih, in sicer za pripravo olja za razpokano kožo ali maske za obraz.
Za izdelavo sirupa bomo potrebovali 30 cvetov bezga, tri litre vode, tri kilograme sladkorja in štiri dekagrame citronske kisline.
Naredimo ga tako, da cvetove splahnemo, jih namočimo v vodi in jih namočene pustimo 24 ur. Nato cvetje odcedimo in v dobljeni sok dodamo sladkor in citronsko kislino ter mešamo, dokler se sladkor ne raztopi.
Mešanico nato pustimo stati še 24 ur, nato pa sok nalijemo v čiste in prekuhane steklenice.
Za pripravo šabese potrebujemo en kilogram sladkorja, deset litrov vode, dve limoni, deset cvetov bezga in 2,5 decilitra belega vinskega kisa.
Naredimo jo tako, da limoni narežemo na kolobarje in vse sestavine damo v veliko posodo. Mešanico nato pustimo stati dan ali dva, občasno jo le premešamo.
Nato jo prelijemo v steklenice. Za pitje je primerna, ko se v steklenici začnejo nabirati mehurčki.
Iz posušenih bezgovih cvetov lahko naredimo tudi masko za obraz, ki nam bo prav prišla poleti, če nas bo sonce preveč opeklo.
Za izdelavo maske potrebujemo pest posušenih bezgovih cvetov, dve žlici medu in pet žlic čvrstega jogurta.
Vse sestavine premešamo in nanesemo na obraz ter pustimo delovati nekaj minut.
Starejše novice
