»Zakonski rok za zagotovitev dostopnosti avtobusov je potekel, neizpolnjevanje zavez se vleče že peto leto. Zato smo vložili prvo v nizu tožb proti avtobusnim prevoznikom,« pravi zagovornik Miha Lobnik.
Zagovornik načela enakosti ob svetovnem dnevu človekovih pravic opozarja na sistemsko diskriminacijo ljudi z invalidnostmi pri javnih prevozih. Ti medkrajevnega javnega potniškega prometa ne morejo uporabljati, saj avtobusi še vedno niso prilagojeni za potnike z gibalnimi oviranostmi.
»Zakonski rok za zagotovitev dostopnosti avtobusov je potekel, neizpolnjevanje zavez se vleče že peto leto. Zato smo vložili prvo v nizu tožb proti avtobusnim prevoznikom,« pravi zagovornik Miha Lobnik.
Zagovornik načela enakosti že vrsto let opozarja na nedostopnost javnega medkrajevnega potniškega prometa ljudem z invalidnostmi, še posebej tistim z gibalnimi oviranostmi.
Prva v nizu tožb
Junija 2023 je stanje na tem področju zabeležil tudi v posebnem poročilu, pristojne pa opozoril, da se je rok za prilagoditev avtobusov, določen v Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov, iztekel že decembra 2020.
»Neizpolnjevanje zavez iz zakona se vleče že peto leto, ljudje z gibalnimi oviranostmi ne morejo koristiti nečesa tako vsakdanjega, kot je medkrajevni javni prevoz. To pa jim ni omogočeno samo zaradi njihove invalidnosti, kar je diskriminatorno,« pravi Lobnik, zagovornik načela enakosti.
Zato so pri Zagovorniku vložili prvo v nizu tožb proti avtobusnim prevoznikom, ki ne sledijo določbam zakona in ne začenjajo potrebnih korakov, da bi bil medkrajevni prevoz dostopen tudi ljudem z invalidnostmi, so navedli v sporočilu za javnost.
Boj za dostojanstveno obravnavo
Zagovornik bo v pravdi zastopal osebo z invalidnostjo, ki uporablja električni invalidski voziček. Iz kraja, kjer živi, se je želela z avtobusom pripeljati v večji kraj na fizioterapijo.
Ko se je želela vkrcati na avtobus, pa se je izkazalo, da ni prilagojen za prevoz ljudi z gibalno oviranostjo. Avtobusno podjetje pa ji tudi ni zagotovilo nadomestnega prevoza, kot je to predvideno po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov.
Oseba se je zato odločila za tožbo zaradi diskriminacije, Zagovornik pa za novo zastopanje stranke pred sodiščem, kot mu to omogoča 41. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo.
»V pravdi ne gre samo za zaščito osebe, ki se je odločila za tožbo, ampak za boj za dostojanstveno obravnavo vseh ljudi z gibalnimi oviranostmi in drugimi invalidnostmi. Ti so samo zaradi te svoje osebne okoliščine prikrajšani pri možnosti, da bi bili neodvisni in da bi enako kot vsi ostali lahko uporabljali javno storitev, ki je namenjena vsem,« poudarja zagovornik Lobnik.
Zaostajamo za zavezami
Kot je še dodal zagovornik, na področju varstva pravic ljudi z invalidnostmi v Sloveniji zaostajamo za zavezami, »ki smo si jih kot družba dali.«
Spomnil je, da je bila že leta 2008 ratificirana Konvencijo o pravicah invalidov, ki določa, da je treba ljudem z invalidnostmi omogočiti neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja.
»Enako obravnavo, tudi pri dostopu do dobrin in storitev, smo ljudem z invalidnostmi določili tudi v ustavi, Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov in Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Slabša obravnava nastaja zaradi nespoštovanja zakonskih določil.
Zagovornikova posebna poročila, priporočila in prevzemanje zastopanja v pravdah so prizadevanja, da bi ta zaostanek zmanjšali vsaj pri tako pomembnih zadevah, kot je mobilnost,« še dodaja zagovornik.
