Zavod PIT se sooča z očitki o netransparentnosti, nepravilnostih pri oskrbi živali in povezavah z vplivnimi političnimi osebami, kar bi lahko ogrozilo zaupanje v društva za zaščito živali.
Letos februarja je Damjana Senegačnik iz Srbije v Slovenijo posvojila psička Baby, pasme ameriški bully. Posvojitev je trajala štiri mesece, postopek pa je Damjana uredila sama in za dokumentacijo ter prevoz odštela približno 400 evrov.
»Preko Zavoda PIT pa bi šla krepko čez tisoč. S tem, da mi niso želeli povedati, kje bo nameščena. Rekla sem, da je tip bulla, in želela vedeti, kje bo pes. Niti nisem vedela, kakšen je karakter, ali je agresivna, ali je združljiva. To je bila potem samo tišina,« je povedala Senegačnik.
Prihodki Zavoda PIT, ki ima sedež v Sloveniji, so lani znašali nekaj več kot 510 tisoč evrov, zbranih s pomočjo donacij. Predstavnica zavoda Tanja Vidergar je prihodke potrdila in ob tem opozorila na obseg njihovega dela, ki je po njenem mnenju precej večji kot pri drugih organizacijah.
»Mi naredimo 77 sterilizacij in 22 kastracij v mesecu dni. Na drugi strani sem gledala statistike, brala poročila – imeli so tri kirurške intervencije v celem letu, mi jih imamo tri do pet na dan. Mi s 530 tisoč evri in nekdo z milijoni nekih prihodov,« je dejala Vidergar.
Dodala je še, da verjame, da se denar porablja za dobrobit živali: »Če želite nekoga izpostavljati z nekimi zneski oziroma prihodki, morate vedeti, koliko ima neko društvo ali pravni subjekt na drugi strani odhodkov.«
Načrtno pohabljanje živali, netransparentna poraba sredstev, igranje s čustvi donatorjev?
Kljub temu se med srbskimi aktivisti, ki na spletnem omrežju Facebook na profilu »Serbian activist« pogosto delijo zadeve povezane z Zavodom PIT, pojavljajo očitki o netransparentni porabi sredstev in vprašanja, kje je nastanjenih več sto psov, o katerih poročajo. Aktivisti menijo, da bi bilo živali na ulicah manj, če bi sredstva porabljali namensko.
»Pravijo, dobre posvojitve, ja, so paradni konj. Saj so tudi dobrega naredile veliko, ampak vseeno nas zanima, zakaj niste opravičile tega milijona. Zakaj so še polne ulice brejih psičk, dva tisoč, tri tisoč psičk v Nišu, 'lutalic', ki jih ne bi bilo treba. Veste, kaj je milijon? Kaj je milijon za Slovenijo, kaj šele za Srbijo. Sem povedala – 100 tisoč evrov, za 100 tisoč evrov bi počistile ulice,« je dejala Senegačnik.
Poleg tega nepreverjeni viri iz Srbije govorijo tudi v smeri, da se mogoče kakšno žival tudi namenoma poškoduje, saj naj bi bolne in poškodovane živali prinašale več donacij.
»Glejte samo, kaj so naredile v zavetišču Aleksinac. Prišle so tja, združevale so pse. Dokazljivo je, da je Tanja Vidergar s svojo organizacijo to psičko, ki je bila raztrgana, združevala z drugimi psi, naslednji dan pa jo je dala na družbena omrežja in takoj začela prositi za denar,« je povedala Senegačnik.
Na obtožbe, ali igrajo na karto, da pri donatorjih vzbudijo večja čustva, se je odzvala tudi Vidergar in jih zanikala.
»Verjamem, da je emotivno veliko težje, da jih veliko bolj prizadene. Definitivno to ne more nekdo dati kot zaključek, da se na osnovi takšne živali dobi veliko več donacij,« se je branila Vidergar.
Ima Zavod PIT res dobre politične povezave?
Zavodu PIT pa očitno sledijo tudi številne slovenske vplivnice, ki jih pri njihovem delovanju pomagajo. Pojavljajo se informacije, da njihova poznanstva segajo tudi v politiko.
»So povezane, baje tudi z gospo Gabrovo, ki se zelo podpirajo. PITOV-ke imajo zelo dobro organizirano tudi prijateljstvo v Sloveniji, na visoki ravni,« je dejala Senegačnik.
Vidergarjeva je na to odgovorila: »Tina Gaber je delila določene objave, 'storyje', ozavešča samo o problematiki. Ona se dejansko zavzema veliko za živalske pravice, je velika ljubiteljica živali. Tako da ni ona usmerjena izključno na Zavod PIT.«
Če se obtožbe izkažejo za resnične, lahko afera škodi zaupanju v društva za zaščito živali, ki jim Slovenci namenjajo veliko donacij.
»Do tega lahko pride. Bi pa želela izpostaviti, da upam, da se loči, katere organizacije so zaupanja vredne. Veliko nas je takih, ki delamo, smo na terenu. Lahko se nam pridružijo, pogledajo, kaj delamo,« pa je dodala Ana Marija Žnidarič iz Društva za zaščito živali Pomurja.
Zaključki in ugotovitve bodo sicer po koncu preiskave podali pristojni organi.
