Za številne Ptujčane in širšo severovzhodno regijo je nakupovanje v Gradcu zdaj že tradicionalno, tako kot v isti sapi darovanje plazme za denarno nadomestilo.
25 evrov za 800 mililitrov krvne plazme. Gre za nadomestilo za darovanje, ki je za marsikoga dobra kupčija, sklene pa jo lahko kar v nakupovalnem središču v Seiersbergu v neposredni bližini avstrijskega Gradca. Nakupovanje z darovanjem plazme že leta mami tudi številne Ptujčane, oglasi za prodajo krvne plazme pa preko družbenih omrežjih vabijo tudi v slovenščini.
Takole je slišati eden izmed njih: »Nakupovanje, prireditve, utrip življenja in najnovejši trendi – vse to predstavljajo nakupovalna središča na avstrijskem Štajerskem. Hkrati pa rešujejo življenja!« Na Facebooku pa lahko zlahka zasledimo skupine, kjer se lahko posamezniki z namenom darovanja plazme zberejo in organizirajo skupne prevoze do Seiersberga.
»Ljudje so zaradi socialne stiske primorani v to«
Pri darovanju plazme darovalcu odvzamejo kri in jo s posebno napravo že med odvzemom ločijo na trde in tekoče dele. Krvne celice takoj vrnejo nazaj v krvni obtok darovalca. Ta postopek traja približno 45 minut. Plazmo lahko v Avstriji darujete do dvakrat tedensko, letno pa jo je mogoče darovati 50-krat. Zato lahko hitro pride do zlorab. Predvsem za tiste v kočljivem socialnem položaju je to dobra kupčija, katere pasti se že kažejo pri nas. Rdeči križ namreč v nekaterih krajih severovzhodne Slovenije, tudi Mariboru, že pred letom dni opazil upad mladih krvodajalcev.
»Ljudje so zaradi socialne stiske primorani v to. In to mladi, ki so bodoči nosilci preskrbe s krvjo v državi,« opaža Boštjan Novak, koordinator za krvodajalstvo pri Rdečem križu, ki je nacionalni organizator krvodajalskih akcij.
Izključno farmacevtski biznis
»Lahko le trkamo na vest, da če že darujete, darujte kri ali krvno plazmo v Sloveniji, kjer pa je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno. Na drugi strani meje pa je izključno farmacevtski biznis, v katerem novačijo ljudi zaradi kovanja velikih dobičkov, ki se vrtijo v tem poslu,« še ugotavljajo v Rdečem križu.
Plačljivo darovanje krvi Slovenija že poznala
Plačljivega darovanja Slovenija več ne bo videla, so še prepričani v Rdečem Križu. Tudi zato, ker smo plačevanje za darovanje krvi na začetku organiziranega krvodajalstva pri nas že iskusili. Ljudje so za dano kri dobili tako imenovane živilske nakaznice, s katerimi so kupili moko, meso, sladkor, olje, kasneje pa okoli tri dinarje za nekaj mililitrov krvi.
