Zakaj Slovenci prihranke vse pogosteje zaupajo tujim bankam?

Slovenska gospodinjstva imajo pri bankah v tujini že okoli 1,2 milijarde evrov, največ v Avstriji in Nemčiji.

Banka Slovenije opozarja, da denar odhaja zaradi višjih obresti, ki jih doma za vezavo prihrankov ni. V bankah pravijo, da večjih odlivov ne opažajo, finančni svetovalci pa, da v tujino odhajajo predvsem tisti, ki ponudbe primerjajo, in da se zanimanje že umirja.

Večina prihrankov še vedno leži na računih, kjer skoraj nič ne prinesejo.

Od leta 2024 vse več

»Od leta 2024 opažamo povečano varčevanje slovenskih gospodinjstev pri bankah v drugih državah evrskega območja, saj te ponujajo višjo obrestno mero za vezavo prihrankov kot slovenske banke,« piše Banka Slovenije v oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti.

Po grafu centralne banke je imelo prebivalstvo konec leta 2023 v tujih bankah okoli 0,8 milijarde evrov, letos sredi leta okoli 1,2 milijarde. Največ v Avstriji in Nemčiji. Še hitreje so v tujino prihranke selila podjetja, ki imajo tam okoli 1,8 milijarde evrov, največ v Franciji, Avstriji in Nemčiji.

V primerjavi s tem, kar ostaja doma, je to sicer malo. Pri slovenskih bankah imajo gospodinjstva 30,1 milijarde evrov vlog in so jih samo v prvi polovici leta povečala za 911 milijonov. A trend je jasen in centralna banka ga omenja kot eno od tveganj za banke.

V banki večjih odlivov ne opažajo

Kako je to videti v poslovalnicah? Matej Petkovšek, vodja poslovalnice Sparkasse v Ljubljani, pravi, da ljudje pri izbiri banke tehtajo več stvari.

»Varčevalne navade strank so odvisne predvsem od višine obrestnih mer, varnosti prihrankov in enostavnosti poslovanja.

Pri odločitvi, kam bodo posamezniki razporedili svoja sredstva, ima pomembno vlogo tudi dostopnost digitalnih storitev, kar je še posebej izrazito pri mlajših generacijah, ki so praviloma bolj odprte za uporabo novih finančnih rešitev.«

Večjega odtekanja denarja ne vidi. »Kljub temu za zdaj ne zaznavamo bistvenih sprememb v obliki izrazitejših odlivov prihrankov. Stranke pri izbiri ponudnika še vedno tehtajo med donosnostjo, varnostjo in kakovostjo storitev, zato so konkurenčni pogoji varčevanja ter dolgoročno zaupanje v banko ključnega pomena.«

Tudi letošnja dviga obrestnih mer ECB navad nista spremenila. »Bistvenih sprememb varčevalnih navad za zdaj še ne zaznavamo,« pravi Petkovšek.

Sparkasse ima trenutno akcijsko obrestno mero za depozite, do 3,10 odstotka ob izpolnjevanju dodatnih pogojev. »Odziv strank je pozitiven, saj jim takšna ponudba omogoča, da ob vnaprej znanih pogojih načrtujejo donos svojih prihrankov.« A obresti po njegovih izkušnjah niso vse.

»Obrestna mera je sicer pomemben dejavnik, vendar se stranke pri izbiri banke vse pogosteje odločajo tudi na podlagi kakovosti svetovanja, dostopnosti storitev in zaupanja v banko,« pravi.

Ker je Sparkasse del avstrijske skupine, smo ga vprašali, ali stranke sprašujejo tudi po računu ali vlogi v Avstriji. »Stranke se pri odločanju o tem, kje bodo hranile svoje prihranke, osredotočajo predvsem na varnost, zanesljivost in donosnost. Tudi vprašanje varčevanja v Avstriji se lahko pojavi, saj imajo stranke različne potrebe in iščejo rešitve, ki jim najbolj ustrezajo.«

Doma 0,7 odstotka, v evrskem območju 2

Razlog so obresti. Za novo vezavo do enega leta so slovenske banke junija gospodinjstvom v povprečju plačevale 0,7 odstotka, v evrskem območju pa 2 odstotka. Za denar na računu, kjer ga ima večina, je obresti pod 0,1 odstotka.

Povprečje sicer zajema vse vezave, tudi zelo kratke in tiste pri bankah z nizkimi obrestmi, zato je nižje od tega, kar varčevalec dobi, če išče. Slovenske banke za 12-mesečno vezavo ponujajo od 0,9 do 2,5 odstotka, z akcijami in pogoji, kot sta prenos plače ali bančni paket, tudi do 3,3 odstotka. Tuje digitalne banke za denar na računu ponujajo od 0,3 do 2,5 odstotka, v akcijah do 3 odstotke.

Najvišje obresti pri nas ponujajo predvsem banke v tuji lasti. Razlika do tujine se tako pri akcijah skoraj zapre, a le za tiste, ki ponudbe primerjajo in izpolnijo pogoje.

Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvignila dvakrat, junija in septembra, obrestna mera za depozite je zdaj 2,5 odstotka. Večjih premikov pri obrestih za vloge Banka Slovenije zaradi tega ne pričakuje, saj ima večina ljudi denar na računih, ki jih banke skoraj ne obrestujejo.

V tujino gredo tisti, ki primerjajo

Kdo so ljudje, ki denar nesejo čez mejo? »Opažamo, da se za tuje ponudnike odločajo predvsem finančno bolj ozaveščeni posamezniki, saj primerjajo donose, stroške in dostopnost finančnih storitev,« pravi Klemen Kokalj, direktor svetovalne ekipe in ključnih strank v družbi JonatanMars svetovanje. »Glavna razloga sta konkurenčnejša obrestna mera prihrankov in enostavnejša uporabniška izkušnja, pri čemer pa digitalna spretnost še ne pomeni tudi dobrega razumevanja naložbenih tveganj.«

Domači ponudniki se bodo po njegovem morali prilagoditi.

»Slovenski varčevalec postaja zahtevnejši in vse manj pripravljen plačevati za storitve, ki jih lahko drugje dobi ugodneje. Slovenske banke in finančni ponudniki bodo morali ponuditi konkurenčnejše pogoje, enostavnejše digitalne rešitve in kakovostnejše osebno svetovanje.«

Pri upravljavcu vzajemnih skladov Generali Investments opažajo, da se val prenosov že umirja. »Trend prenosa bančnih računov se po naših opažanjih malo zmanjšuje,« pravi Goran Djuratović iz družbe. »Prvotnemu zagonu prenosov je sigurno botrovala cenovna politika nizkocenovnih ponudnikov bančnih storitev. Posledica zmanjševanja trenda so tudi določene težave, ki so jih neobanke imele v zadnjem času.«

Denar, ki leži

Slovenski varčevalci so po oceni centralne banke večinoma pasivni. Kar 87,2 odstotka vlog prebivalstva je na vpogled, torej na računih, kjer jih lahko kadar koli dvignemo. Dolgoletno povprečje je 56,7 odstotka. Slovenija ima največji delež takih vlog v bilancah bank v vsem evrskem območju.

Skoraj devet od desetih varčevalcev ima na računu manj kot 30.000 evrov. Banka Slovenije kot razloge za pasivnost navaja majhne prihranke, pomanjkljivo finančno pismenost in strah pred tveganjem.

Kokalj to pozna iz prakse. »Slovenci smo tradicionalno previdni varčevalci, zato pogosto dajemo prednost občutku varnosti in takojšnji dostopnosti denarja pred potencialno višjimi donosi. Nizke obrestne mere, pomanjkanje finančnega znanja in strah pred izgubami dodatno zmanjšujejo pripravljenost za vlaganje.« To ima ceno: »Posledično se z izogibanjem naložbenemu tveganju izpostavljamo drugemu neizogibnemu tveganju, to je postopnemu izgubljanju kupne moči zaradi inflacije.«

Djuratović vidi več vzrokov. »Več je dejavnikov, od tega, da smo po naravi bolj konservativni, do nezaupanja v institucije in deležnike na trgu (izbris obveznic, NKBM ...) in predvsem pomanjkanje finančnega izobraževanja v institucijah od malih nog naprej.« A premiki so:

»Slovenci vsekakor smo v bolj zadnjem delu po stopnji finančne pismenosti v Evropi, a se ta trend po covidnem obdobju neizmerno izboljšuje in vse več Slovencev vključuje med svoje prihranke tudi kapitalske naložbe.«

Kaj bi pomagalo, finančno opismenjevanje, davčne spodbude ali drugačni produkti? »Menimo, da bi lahko k aktivnejšemu upravljanju osebnih financ prispevali vsi trije dejavniki: boljša finančna pismenost, ustrezne davčne spodbude in širši nabor finančnih produktov,« odgovarja Petkovšek. »Finančno opismenjevanje je zelo pomembno, saj ljudem pomaga bolje razumeti različne možnosti varčevanja in investiranja, njihove donose ter tveganja, ki jih prinašajo. Pomembno vlogo imajo prav tako tudi davčne spodbude, ki bi ljudi spodbudile k razpršitvi prihrankov in večjemu zanimanju za različne oblike naložb.«

»Ključno je predvsem, da ljudje razumejo svoje možnosti in tveganja ter imajo dovolj znanja in zaupanja, da se lažje odločajo tudi za manj poznane oblike naložb,« dodaja.

Tudi Djuratović bi začel pri davkih. »Za samo spodbudo k večjemu deležu teh naložb v portfeljih gospodinjstev pa bi morali imeti več davčnih spodbud in več projektov, ki bi (predvsem na domačem kapitalskem trgu) ponudili dobre naložbene priložnosti.«

Za banke je to poceni denar. Lani so imele slovenske banke najvišjo obrestno maržo v evrskem območju, v prvi polovici letošnjega leta pa 620 milijonov evrov dobička pred davki. Centralna banka jim zato sporoča, naj vloge obrestujejo ustrezneje. »Stabilno domače varčevanje postaja eden ključnih dejavnikov finančne stabilnosti,« je zapisala viceguvernerka Tina Žumer.

Zakaj to skrbi Banko Slovenije

Banke se skoraj v celoti financirajo z vlogami prebivalstva in podjetij. Ker je večina tega denarja na vpogled, lahko hitro odteče, digitalno bančništvo pa to še olajša. »Razvoj digitalne tehnologije omogoča varčevalcem hiter in enostaven dostop do različnih bančnih in finančnih storitev domačih in tujih ponudnikov ter primerjavo med njimi,« piše v poročilu.

Kot donosnejšo in razmeroma varno domačo možnost centralna banka omenja ljudske obveznice in individualni naložbeni račun. Zanimanje za obveznice pa upada: leta 2024 je država zbrala 261 milijonov evrov ob 3,4-odstotni obrestni meri, letos od posameznikov 210 milijonov ob 2,6 odstotka. Individualni naložbeni račun, pri katerem so donosi obdavčeni nižje, je do konca maja odprlo več kot 10.000 ljudi.

»Vsekakor so ljudske obveznice dober projekt in če jih primerjamo z obrestovanjem na bančnem računu, tudi še vedno donosna naložba,« meni Djuratović. Koliko denarja naj bo v varnih in koliko v bolj tveganih naložbah? »Razmerje med varnimi in bolj tveganimi naložbami je odvisno predvsem od naložbenega profila in nagnjenosti k tveganju, a že sedaj lahko trdimo, da bi Slovenci lahko imeli kakšen odstotek več v bolj tveganih naložbah.«

Upravljavci skladov imajo dobra leta. »V zadnjih treh letih panoga vzajemnih skladov beleži rekordne prilive novih sredstev in rekordne donose. Več je tudi prilivov na borzne račune in nakupov ETF-skladov. Je pa nakup oz. vložek v vzajemne sklade vsekakor logistično enostavnejši pristop za večino manjših vlagateljev.«

Tudi Kokalj ga vidi kot priložnost. »Pomembno novo priložnost za slovenske varčevalce predstavljajo tudi individualni naložbeni računi (INR), ki z davčnimi ugodnostmi spodbujajo dolgoročno vlaganje in predstavljajo korak k razvoju boljše naložbene kulture.«

Kaj z denarjem, ki leži na računu

Kaj bi svetoval nekomu, ki ima na računu 10.000 evrov in ne ve, kaj z njimi? »Najprej bi ga vprašal, kdaj bo ta denar potreboval, kakšno finančno rezervo že ima in koliko tveganja je pripravljen sprejeti. Če gre za njegove edine prihranke, je smiselno večji del ohraniti varno in likvidno, presežek pa glede na časovni horizont postopoma usmerjati v razpršene naložbe,« pravi Kokalj. »Najpomembnejše sporočilo mora biti, da denar potrebuje jasen cilj in strategijo, saj tudi odločitev, da ga pustimo na računu, prinaša svoje finančne posledice.«

Podobno svetuje Djuratović. »V kolikor sredstev dolgoročno ne potrebuje, naj jih razporedi v bolj donosne naložbe (vzajemni skladi, delnice ...), če pa so ta sredstva namenjena krajši dobi, pa vsekakor mešanica naložb v denarne sklade in obveznice.«

Kaj mora vedeti, kdor razmišlja o tuji banki

Vloge pri bankah v Evropski uniji so zavarovane do 100.000 evrov na vlagatelja in banko, po pravilih države, kjer ima banka sedež. Pri nekaterih aplikacijah in platformah pa denar ni bančna vloga, ampak naložba v sklade denarnega trga, za katero jamstvo za vloge ne velja. Preden prenesemo prihranke, je zato dobro preveriti, kaj točno kupujemo.

Obresti od vlog pri bankah v EU so do 1.000 evrov na leto oproščene dohodnine, nad tem zneskom pa se plača 25 odstotkov davka. Obresti iz tujine moramo sami napovedati do 28. februarja za preteklo leto. Pri obrestih iz skladov denarnega trga oprostitve ni. Kdor odpre transakcijski račun v tujini, ga mora v osmih dneh prijaviti finančni upravi. Za neprijavo je zagrožena globa od 200 do 1.200 evrov.