Prvo srečanje Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn.
Na prvem srečanju novoustanovljenega Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, ki je potekalo v Zrečah, se je v polni dvorani zbralo dobrih 200 članov 11 iniciativ in ostalih gostov.
Iniciative so se povezale z namenom ohranitve narave in zdravja ljudi, vsaka na svojem koncu namreč že bije boj proti postavitvi vetrnih elektrarn.
Zahtevajo ustavitev vseh postopkov umeščanja vetrnih elektrarn zaradi ogrožanja zdravja, onesnaženja vodnih virov in uničenja narave ter življenjskega prostora ljudi in živali.
Združenje sprejelo več sklepov in zahtev
Civilne iniciative odločno nasprotujejo trditvi Vlade Republike Slovenije, da je gradnja vetrnih elektrarn v interesu zaščite javnega zdravja in varnosti, saj dejstva in strokovna mnenja kažejo ravno nasprotno.
Zahtevajo, da se pri umeščanju vetrnic upošteva volja prebivalcev na vplivnem območju in stališče lokalnih skupnosti, pri čemer spominjajo tudi na izjavo ministra Bojana Kumra: »Če ljudje vetrnic ne sprejmejo, jih tam ne bo.«
Nasprotujejo tudi obstoječi zakonodaji, ki javni interes pridobivanja elektrike postavlja nad varstvo narave. Ob tem poudarjajo, da so slovenski gozdovi evropski rekorderji pri absorpciji ogljikovega dioksida, zato se sprašujejo, zakaj bi jih uničevali.
Prepričani so, da Slovenija zaradi svojih naravnih in prostorskih značilnosti ni primerna za gradnjo vetrnih elektrarn.
O čem so se še pogovarjali?
Za prvega koordinatorja združenja so izbrali Diega Loredana, sicer člana senožeške iniciative, ki je med drugim poudaril nesmiselnost izgradnje vetrnih elektrarn v Sloveniji že z vidika skopega vetrnega potenciala.
Felicita Medved, ki sodeluje z ojstriško iniciativo, se je zavzela za celovito prostorsko in energetsko strategijo, ki je zdaj Slovenija nima, zato pa investitorji skušajo v naravo posegati, kjer se jim zahoče.
Župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je na dogodku povzel izkušnje z državo, ki ima do lokalnih prebivalcev, ki nasprotujejo uničevanju narave s postavitvijo vetrnih elektrarn, zaničujoč in aroganten odnos.
Vprašal se je, ali je za običajne prebivalce Slovenije res tako nujno povečevanje proizvodnih virov elektrike, in ali ni to namenjeno predvsem energetsko intenzivni industriji.
Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki kot samostojna pravna svetovalka pomaga več iniciativam, je udeležencem približala zapleteni sistem prostorskega načrtovanja in umeščanja objektov v prostor.
Po zadnjih spremembah zakonodaje, na primer Zakona o urejanju prostora, je udeležba javnosti v postopkih prostorskega načrtovanja še težja in še bolj omejena, kot je bila prej.
A iniciative imajo za boj proti nesmiselnim projektom, o katerih se investitor z njimi pred začetkom ni ustrezno pogovoril, še zmeraj na voljo več pravnih sredstev, na primer sprožitev upravnega spora.
