Ptujski grad skriva veliko več skrivnosti, kot jih razkriva na prvi pogled.
Ptujski grad je simbol mesta in eden najpogosteje fotografiranih kotičkov v severovzhodni Sloveniji. A med turistično množico, ki se vsako leto sprehaja po grajskih hodnikih, jih le malo ve, kaj vse se skriva za debelimi zidovi te mogočne utrdbe. Pripravili smo pet dejstev, ki vam o glavni ptujski atrakciji verjetno še niso znana.
1. Na griču so kovali denar
Malo kdo ve, da je bil Ptujski grad nekoč tudi pomembno finančno središče. V 13. stoletju je na gradu obstajala kovnica denarja, ki sta jo skupaj ustanovila salzburški nadškof Eberhard II. in štajerski vojvoda Leopold VI. Kovnica je delovala vse do leta 1230.
2. Grad je moral zagotoviti vojsko 200 mož
Strateška vloga ptujskega gradu v srednjem veku ni bila le simbolična. Ptujski grad je bil, poleg Stubenberga in Wildona, edini na takratnem Štajerskem, ki je moral po potrebi zagotavljati deželno obrambo z 200 oboroženci. To je bila velika obveznost, ki kaže, kako ključno vlogo je grad imel pri varovanju celotne pokrajine.
3. Potopisec iz 15. stoletja je grad razglasil za nepremagljivega
Zadnji srednjeveški zapis o ptujskem gradu je v potopisu Paola Santonina, spremljevalca oglejskega vizitatorja, ki je v svojem potopisnem dnevniku zapisal, da je grad trden in nepremagljiv.
Santoninov opis je dragocen zgodovinski dokument iz leta 1487 in hkrati eden najlepših "recenzij", ki jo je ptujska utrdba kdaj prejela.
4. Ptujski grad je edini v Sloveniji z originalno fevdalno opremo
Ptujski grad je edini slovenski grad z originalno zbirko fevdalne opreme. Vse do 2. svetovne vojne so uporabljali pohištvo, knjige, zemljevide in drugo. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož na gradu hrani tudi največjo evropsko zbirko turkerij, največjo zbirko tapiserij in drugo največjo zbirko orožja v Sloveniji.
5. Grad je bil tik pred propadom – rešila ga je grofica
Ko je leta 1438 umrl Friderik IX., zadnji iz mogočne rodbine Ptujskih, se je za grad začelo dolgotrajno obdobje negotovosti. Med letoma 1480 in 1490 so Ptuj z gradom vred zasedali Madžari, nato pa so ozemlje predali nemškemu cesarju Maksimilijanu. Skozi stoletja je grad menjaval lastnike, vse dokler ni začel resno propadati. Rešila ga je grofica Terezija Herberstein, ki ga je leta 1873 kupila in dala temeljito obnoviti. Brez njenega posega bi danes na Grajskem griču morda stale le ruševine.
