Foto: Danijel Blazeka
Mariborčanka Sara Jagodič, ki jo bolje poznamo pod umetniškim imenom Sara Stacey Child, živi prav posebno življenje. Je pin-up dekle s pravo mero vsega, ki meša misli slehernega moškega, rade pa jo pogledajo tudi ženske.

Kaj sploh so pin-up dekleta? Gre za »ilustracije navihanih deklet, simpatičnih in ljubkih, z obvezno rdečo šminko, nasmeškom in vrtoglavih poz. Odeta so bila v slikovite vzorce, pikaste, črtaste, njihov namen pa je bil, da so si ljudje, predvsem moški, na primer vojaki, športniki, mornarji, na njih spočili oči. To so bile najprej ilustracije, kasneje fotografije,« razlaga Sara Jagodič, znano pod umetniškim imenom Sara Stacey Child.

Ne, ni bila rojena v napačnem času

Miss Stacey so petdeseta leta, elegance in estetika zanimale že od malih nog: »Meni je bilo to od nekdaj všeč. Pa to ne pravim kot kliše, ker velikokrat slišim, da ljudje govorijo, da so bili rojeni v napačnem času … Ne trdim, da sem bila rojena v napačnem čau, je že prav, da sem tukaj, ampak mi je bilo to res že od nekdaj všeč, predvsem mamine in babičine stvari. V družini sem imela najboljši občutek za te starine. Moj sosed je trgovec s starinami in že ko sem bila majhna, mi je dejal, da je dobro, da to negujem v sebi, ker imam zelo dober občutek za estetiko.«

Foto: Ulla Wolk

Jagodičevo, ki ima res punčkast obraz, ime še kako dobro opiše: »Ko sem se začela s tem ukvarjati, je bilo logično, da se ne predstavljaš s svojim polnim imenom, ampak si izbereš umetniški nadimek, ki je večinoma sestavljen iz treh delov, imena, vmesnega imena in kvazi priimka. Odločila sem se, da obdržim ime Sara, ker je to moje ime, Stacey je bil lik iz filma, pa se sploh ne spomnim katerega, gledala sem ga že v otroštvu. Tale Stacey je bila v filmu 'country' pevka, taka kul oseba. Desmond Child pa je tekstopisec, rada poslušam njegovo glasbo, obenem pa so mi vedno govorili, da imam ‘babyface’ in zato sem dodala ta Child. Enkrat se je celo na eni tuji spletni strani nekdo ob to obregnil in rekel, da me to moje ime Sara Stacey Child res dobro opiše.«

Marilyn Monroe jo je fascinirala že pri šestih

»Tudi ikone tega časa so me zanimale … Že pri šestih letih me je fascinirala Marilyn Monroe. Že takrat sem vedela, da takšna pa bi jaz bila. In zdaj sem, trudim se, da je vse na meni čimbolj naravno, nimam pretirano žive barve las, ne nosim umetnih nohtov, prav tako nimam tatujev,« razlaga elegantna Sara.

Jagodičeva se je že od nekdaj razlikovala od svojih vrstnic, tako je še danes. V Mariboru ni Mariborčanke, ki bi ji bila podobna. Lahko rečemo, da je v svetu polnih Kim Kardashian, ona Marilyn Monroe.

»Moje sošolke so bile bolj navdušene nad drugačnimi stvarmi, meni pa je bila že od nekdaj blizu elegance. Že ko sem bila mala sem se rada oblačila v dolge obleke in pete, rada sem si navijala lase in lakirala nohte. Potem je to še bolj v meni okrepil balet,« nam zaupa.

Foto: Ula Wolk

Model postala že pri 16. letih

Sara je bila model že v srednji šoli. Ob koncih tedna se je dobivala s fotografi in ti so ji odprli pot v svet, katerega živi danes. »Pri 16 letih sem začela delati kot model, začela sem tudi sama fotografirati, saj me je tudi sicer zanimala fotografija. Velikokrat sem se udeležila kakšnih slikanj in na enem šovu me je našel frizer, ki me je povabil k sodelovanju in na enem slikanju smo delali s starim Volkswagen hroščem in jaz sem za to izbrala retro stil, po filmu Cry Baby. In on me je takrat povabil na ‘meeting’ kjer se zbirajo takšne ženske, avtomobili, ampak tega takrat nisem poznala,« razlaga.

Foto: Nejc Mekiš

Babičina oblačila so zakladnica njene garderobe

Jagodičeva nam je ne skriva, da so ji mamina in babičina oblačila bila všeč že od nekdaj. Babičini sorodniki, ki so se v petdesetih preselili v Ameriko, so ji pošiljali ogromno oblačil, ki jih zdaj nosi Sara.

»Ko je prišel čas tekmovanja, sem za to oblekla babičine kopalke in tam me niso izbrali v ožji krog za slikanje v koledar. Ko se je ta glavni del začel, so tiste izbrane punce šle v prostor, ki je bil namenjen samo tistim, ki so prišle v ožji izbor za koledar. Takrat je meni tisti prijatelj dvignil trak in rekel ‘Idi ti tudi, nihče ne bo vedel’.  Priložnost sem izkoristila. In moja slika je bila edina objavljena slika modela v reviji, vse ostale so bile fotografije avtomobilov. Prav tako je bila moja slika v koledarju in na to sem bila zelo ponosna. Takrat sem začela razmišljati, da bi ta življenjski slog dejansko vpeljala v svoje življenje in ga uresničila do te mere, do katere si želim,« pripoveduje.

To ni maškarada, je način življenja

»Pri drugih dekletih opažam, da na to gledajo kot na neko maškarado. To vidijo in jim je všeč, vidijo možnost prepoznavnosti. Seveda ta pin-up ilustracija še danes velja za lepotni ideal in one se s tem poistovetijo, ampak se vidi razlike med tistim, ki to res rad dela, in tistim, ki to dela za trenutni, priložnostni beg iz vsakdana,« opozarja Jagodičeva.

Odločila se je, da petdeseta postanejo del njenega vsakdana: »In čez čas sem to tudi uresničla. In postopoma je ta lik Stacey prišel v moj vsakdan. Trudim se biti vedno urejena, pa to ne zaradi drugih, ampak zaradi sebe. Ogromno mi pomeni, da imam urejene lase in sem lepo oblečena. Ogromno mi pomeni, da spim v svileni pižami in imam copate s perjem. Imam tudi starinsko omarico z ogledalom in tam se češem. Ob tem si spočijem oči.«

Ženske takrat niso komplicirale

Simpatična Mariborčanka nam je zaupala tudi, koliko časa porabi za svoj videz: »Zdaj je zame to že rutina, za vsak dan mi moj izgled vzame kakšne pol ure, za slikanja in tekmovanja pa seveda več, morda kakšno uro ali malo več. Lase si vedno navijem na ta prave navijalke, ponavadi že en dan prej, tako da je vse res avtentično. Ženske v tistem času niso komplicirale. To je bil prevladujoči modni trend, vse so bile take in če ti je to všeč, ti je to v užitek. Še poseben občutek pa je na festivalih, kjer so vsi taki.«

Foto: Igor Furjan

Ne samo oblačila, tudi pohištvo je tisto, ki jo privlači

»Iskanje kosov zame traja ves čas. V to sem vpeta in ko kaj opazim, to tudi kupim. Doma imam hladilnik iz petdesetih, zagledala sem ga v Salonu uporabnih umetnosti,« navdušeno pove Jagodičeva in priznava, da so »te stvari zelo drage. Vedno težim k temu, da so vsi moji kosi, ki jih nosim avtentični. Nekatera moderna pin-up dekleta nabavljajo reprodukcije, sama se trudim, da bi bilo čimveč vintage sloga. Take stvari je včasih nemogoče dobiti, ali pa so izredno drage. Cena ene večerne obleke se giblje od 200 evrov navzgor. Za plastične čevlje iz petdesetih let bi recimo odštela med 150 in 200 evrov, ker semi mela srečo, pa sem jih dobila za 50 evrov. Tako da na mesec zapravim približno 300 evrov, preko tega ne grem. Vedno pa gledam na to, da kupim stvari, ki jih lahko večkrat nosim.«

Od baleta do kabareta …

Nekdanja balerina pove tudi to, da jo ples spremlja že vse življenje. Po naključju se je namreč začela ukvarjati tudi s kabarejem: »Prijavila sem se na tekmovanje za izbor pin-up kraljice. Na tekmovanju smo se morale predstaviti z eno točko, ki nas je opisala. Pripravila sem kabaret, ki mi je bil še posebej blizu zaradi baleta, so pa me glamur, bleščice in perje privlačili že od malega. In zmago na tem tekmovanju mi je prinesla prav ta točka kabareta. Takrat sem se s takšno točko torej predstavila prvič in ljudje so bili navdušeni. Zdaj gostujem, sicer bolj v tujini kot doma. Ljudem je to všeč in mene to veseli.«

Pin-up vedno spremlja tudi rockabilly

Jagodičeva ob vsem tem tudi poje v glasbeno-vokalni skupini in tako predstavlja res izpopolnjeno podobo iz petdesetih let: »Sodelujem z bendom Joe&the Rhythm boys. To so eni prvih mariborskih ‘rockabillyjev’, ki so ta slog začeli ohranjati tukaj, v Mariboru. To so fantje, ki to živijo že skoraj vse svoje življenje, že od srednje šole. To ohranjajo in so zakladnice znanja, z njimi se vedno naučim nekaj novega. So eni redkih avtentičnih bendov. Rockabilly glasba iz petdesetih je bila preprosta glasba, preprostih inštrumentov in preprostih ljudi. Danes se večkrat izvaja moderna različica, ki se približuje punku, medtem ko oni gredo v pravo posnemanje in ohranjanje pristine in avtentične glasbe iz petdesetih. In to ne samo skozi oblačila, ampak tudi skozi sceno, skozi prave vintage mikrofone in preproste inštrumente. Inštrumenti so točno taki, kot morajo biti, nobenih efektov in nobenih pedalov za kitare.«

Bend boste lahko poslušali in gledali prihodnjo soboto zvečer na Grajskem trgu.

Kako pa petdeseta sprejemamo Mariborčani in Mariborčanke?

»Mariborčani in Mariborčanke to sprejemajo odlično, slabe kritike skoraj ne poznam. Spoštujem različna mnenja in verjamem, da vsem ni vse všeč, in všeč mi je, da ljudje, ki tega ne poznajo, ne sodijo mojega dela, ampak spoštujejo drugačnost,« je vesela Jagodičeva.

Petdeseta so prava mera vsega

Toda zakaj je mlado Mariborčanko stil petdesetih sploh tako navdušil? »Pritegne me prava mera vsega. Seveda, nisem bila tam, zato ne morem trditi z zagotovostjo, ampak moj občutek je, da se je takrat ohranjalo dostojanstvo, elegance, gracioznost, okus, estetika, medtem ko je danes vse instant, na hitro. Malo me moti tudi meja med cenenim in vulgarnim in med lepoto. Zdaj je vse preveč odprto, odkrito … Takrat ni bilo. Mene je zato to pritegnilo,« priznava.

»Ta slog dojemam kot neke vrste avtonomijo v tem homogenizirani kulturi in modi. Ker neke trende nam narekujejo mediji in popularna kultura, mi jih sprejemamo, ne vprašamo se zakaj. Potem se zgodi, kot da gre za serijo enakih ljudi. Moje življenje in življenjski slog pa se mi zdi avtonomija,« pristavi.

Pin-up je seksi, a ne prostaško

»Na pin-up estetiki me je pritegnilo predvsem to, ker gre hkrati lepo, seksi, seksapilno, ampak še vedn okusno, dostojanstveno, nič ni preveč razgaljeno, ni že vse pokazano. Vedno je tako, da malo noge se vidi, ampak je krilo preko, vidi se nogaviza s pasekom, ampak nič več. Tudi slike žensk v perilu so estetsko dovršene, okusne. Zaradi tega imam tudi občutek, da so bile ženske dosti bolj prefinjene, elegantne, imele so gracioznost v sebi. Zaradi tega me je to pritegnilo,« še dodaja prijetna Štajerka.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice