Pobuda za preklic subvencije Perutnini Ptuj obrnila smer, trenutno več glasov proti preklicu kot za.
Po začetni podpori pobudi za odvzem 21-milijonske državne subvencije Perutnini Ptuj se je razmerje glasov na portalu predlagam.vladi.si prevesilo.
Pobuda trenutno beleži več kot tisoč glasov proti preklicu subvencije, predlog pa morda sploh ne bo prišel do pristojnega ministrstva.
Tehtnica se obrača
Na Ptujinfo smo že poročali o pobudi Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije, ki na portalu predlagam.vladi.si zahteva preklic 21-milijonske državne subvencije Perutnini Ptuj.
Pobudo je na družbenih omrežjih javno podprla tudi slovenska glasbenica in dolgoletna zagovornica pravic živali Jadranka Juras.
Predlagatelji menijo, da bi bilo treba javna sredstva preusmeriti v projekte, ki bi po njihovem prispevali k večji prehranski varnosti Slovenije. Pobuda je na portalu objavljena pod naslovom ZA preklic 21-milijonske subvencije za Perutnino Ptuj.
Poglejmo podrobneje ...
Ko smo stanje preverjali 8. maja, je pobuda beležila skoraj 11 tisoč ogledov, več kot 120 komentarjev ter skoraj 200 glasov več za preklic subvencije kot proti. Na portalu je ob tem navedeno, da mora predlog za obravnavo na pristojnem ministrstvu prejeti najmanj 23 glasov za in hkrati več glasov za kot proti.
Ob ponovnem preverjanju danes pa se je razmerje glasov opazno spremenilo. Pobuda ima trenutno 870 glasov za preklic subvencije in 1025 glasov proti, kar pomeni, da pobuda zdaj nima več potrebne večinske podpore. Zabeleženih je tudi 8430 ogledov in 213 komentarjev.
Če se razmerje glasov ne bo ponovno obrnilo v prid pobudnikom, se lahko zgodi, da predlog sploh ne bo poslan v obravnavo pristojnemu ministrstvu. Če pa bo pobuda ob koncu glasovanja imela več glasov za kot proti, bo poslana pristojnim organom.
To sicer še ne pomeni preklica subvencije ali spremembe že sprejete državne odločitve. Pomeni pa, da bodo morali naslovniki pobudo obravnavati in nanjo odgovoriti. Ker je predlog naslovljen na vlado in več ministrstev, bi se lahko do pobude opredelilo več resorjev, med drugim gospodarski, kmetijski, okoljski in naravovarstveni.
Preberite še
Komentarji se ne nanašajo le na dobrobit živali
V razpravi pod pobudo uporabniki izpostavljajo različna vprašanja, od porabe javnega denarja, prehranske samooskrbe in ohranjanja delovnih mest do tujega lastništva podjetja ter pogojev, pod katerimi država namenja subvencije gospodarstvu.
Med komentarji pod pobudo se je razvila tudi burna razprava o prehranski samooskrbi, subvencijah in vlogi države.
Eden od komentatorjev je zapisal: »Država ne bi smela z javnim denarjem financirati širjenja industrijske reje, ki temelji na sistemskem trpljenju živali, okoljskih obremenitvah in izvoznem modelu proizvodnje.«
Na drugi strani pa nasprotniki pobude odgovarjajo, da je podpora Perutnini Ptuj »ekonomsko smiselna naložba v panogo, kjer ima Slovenija znanje, tradicijo in primerjalne prednosti«.
Preberite še
Juras: Ključno vprašanje so pogoji za javni denar
Med komentatorji se je oglasila tudi glasbenica in zagovornica pravic živali Jadranka Juras, ki je poudarila, da vprašanje ni zgolj podpora sektorju, temveč pogoji, pod katerimi država namenja javni denar.
»Res je, da Perutnina Ptuj vključuje veliko slovenskih kmetij in ima pomembno vlogo v regiji. Ampak vprašanje ni ali podpreti sektor, temveč kako in pod kakšnimi pogoji. Javna sredstva bi morala biti vezana na jasne standarde (okolje, dobrobit živali, transparentnost), ne pa avtomatično dodeljena velikim sistemom,« je zapisala Juras.
Ob tem je opozorila tudi na vprašanje prehranske samooskrbe in trajnosti proizvodnje.
»107 odstotkov samooskrbe je lahko prednost, ampak to še ne pomeni, da je model optimalen. Lahko pomeni tudi prekomerno intenzivno proizvodnjo, ki ima druge stroške (okolje, zdravje živali). Cilj ne bi smel biti samo količina, ampak tudi kakovost in trajnost,« je dodala. Izpostavila je tudi vprašanje zaposlovanja in strukture delovne sile: »Bi bilo pa zanimivo vedeti, koliko Slovencev je tam dejansko zaposlenih in koliko uvoženih delavcev.«
Preberite še
Kdo je megabogat lastnik Perutnine Ptuj?
Ukrajinski milijarder Jurij Kosiuk, lastnik skupine MHP in posredno tudi Perutnine Ptuj, je po neuspešnem začetku v mesni industriji zgradil enega največjih perutninarskih sistemov v Ukrajini. Forbes njegovo premoženje ocenjuje na okoli 1,1 milijarde dolarjev.
Perutnina Ptuj je od leta 2019 del skupine MHP, ki se je po prevzemu na Ptuju širila še na evropski trg, med drugim z nakupom španske skupine Grupo Uvesa.
Kosiuk se v medijih pogosto pojavlja z oznako »agrooligarh«, predvsem zaradi političnih povezav in visokih državnih subvencij, ki jih je MHP prejemal v Ukrajini. Leta 2024 ga je javno kritiziral tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je opozoril, da evropski trg bogati velike ukrajinske izvoznike na račun evropskih kmetov.
Po drugi strani pa so mednarodne razvojne banke MHP leta 2023 namenile skoraj pol milijarde dolarjev financiranja za podporo prehranski varnosti in ukrajinskemu kmetijskemu sektorju med vojno.
