Po ustavitvi 350 milijonov evrov vrednega projekta pri Sisku je MHP razvojne napore usmeril v Perutnino Ptuj, kjer država skoraj 100 milijonov evrov vredno naložbo podpira z 21 milijoni evrov.
Skoraj 100 milijonov evrov vredna modernizacija Perutnine Ptuj ni zgolj lokalna slovenska investicijska zgodba. Ker je podjetje od leta 2019 v lasti ukrajinske agroživilske skupine MHP, se ptujska naložba umešča tudi v širšo regionalno časovnico odločitev njenega lastnika.
Ta časovnica je za Ptuj pomembna predvsem zaradi dogajanja na Hrvaškem, kjer je MHP od začetka leta 2023 razvijal 350 milijonov evrov vreden projekt pri Sisku, ki naj bi okrepil perutninsko in živilsko proizvodnjo na območju Banovine. Aprila 2025 je projekt postavil na čakanje, v isti komunikaciji pa napovedal, da bo razvojne napore usmeril v Perutnino Ptuj.
Enajst mesecev pozneje je slovenska država s Perutnino Ptuj podpisala pogodbo o 21 milijonih evrov podpore za projekt »Robotizacija in digitalizacija proizvodnega procesa Mesne industrije Ptuj v skladu z načeli trajnostnega prehoda«. Skupna vrednost naložbe znaša 99,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.
Pri Sisku je MHP načrtoval nov perutninski sistem
Za razliko od Ptuja, kjer gre za obstoječo proizvodno lokacijo Perutnine Ptuj, bi moral MHP pri Sisku nov sistem šele umestiti v prostor. Takšna razlika ni nepomembna, saj novi agroindustrijski kompleksi praviloma odpirajo vprašanja prostorskih aktov, okoljske presoje, vplivov na vodo, vonjave, promet, lokalno skupnost in domače rejce.
Na Ptuju MHP ne začenja na praznem terenu, saj ima Perutnina Ptuj tu obstoječo proizvodnjo, infrastrukturo, zaposlene, dobaviteljsko mrežo in dolgo zgodovino delovanja v lokalnem okolju.
Ptujska investicija je zato po svoji naravi drugačna od projekta, ki ga je MHP načrtoval pri Sisku, vendar jo je MHP po ustavitvi hrvaškega projekta sam postavil v nadaljevanje svojih razvojnih načrtov.
Hrvaški projekt spremljal odpor dela javnosti
Načrtovani projekt pri Sisku je spremljala precej bolj napeta javna razprava kot aktualno naložbo na Ptuju. Del lokalne javnosti in okoljskih pobud je opozarjal na vplive velikih perutninskih sistemov na vodo, prostor, promet, vonjave in kakovost življenja.
V tem kontekstu se je večkrat pojavila tudi oznaka piščančja »ekobomba«. Gre za izraz nasprotnikov, ki so z njim opozarjali na strah pred koncentracijo industrijske reje in pred dolgoročnimi posledicami za okolje, v katerega bi bil projekt umeščen.
Hrvaški mediji so projekt zato obravnavali ne le kot poslovno naložbo, temveč tudi kot zgodbo o lokalnem odporu, okoljskih vprašanjih in občutljivem umeščanju velike živilske industrije v prostor.
Aprila 2025 je MHP projekt postavil na čakanje
Skupina MHP je aprila 2025 sporočila, da končni rezultati analiz in okoljske študije projekta Sisak niso izpolnili pričakovanj, zato projekt na območju Banovine postavlja na čakanje. V isti izjavi pa je bila omenjena tudi Perutnina Ptuj.
»Na žalost, kljub znatnim naporom obeh strani, končni rezultati niso v celoti izpolnili naših skupnih pričakovanj. Zato je projekt Sisak na območju Banovine postavljen na čakanje. Namesto tega bomo svoje napore usmerili v kontinuiran in aktiven razvoj skupine Perutnina Ptuj,« so po poročanju hrvaškega poslovnega medija Lider sporočili iz MHP.
S tem je MHP sam vzpostavil časovno in poslovno povezavo med ustavitvijo projekta pri Sisku in nadaljnjim razvojem Perutnine Ptuj, ki ga je slovenska državna podpora le še dodatno spodbudila.
Vloga oddana že prej, pogodba podpisana po hrvaškem umiku
Slovenska naložba sicer ni nastala šele po ustavitvi projekta pri Sisku, saj je bila po doslej znanih podatkih vloga za državno podporo oddana novembra 2023, torej v času, ko je MHP hrvaški projekt še razvijal.
Pogodba o sofinanciranju je bila podpisana marca 2026, približno enajst mesecev po tem, ko je MHP projekt Sisak postavil na čakanje in napovedal usmeritev v Perutnino Ptuj.
-
Gospodarstvo | 1 komentarjevBo pobuda proti 21-milijonski subvenciji za Perutnino Ptuj res prišla do ministrstev?
-
Jadranka Juras javno nad Perutnino Ptuj: »Financiranje milijarderjevega projekta, medtem ko narod varčuje«
-
Gospodarstvo | 3 komentarjevPerutnina Ptuj odgovarja Jadranki Juras: »Govorimo o več kot 2000 družinah«
Modernizacija ali povečanje kapacitet?
Uradno je ptujska naložba predstavljena kot robotizacija, digitalizacija in trajnostni prehod proizvodnega procesa, pristojno ministrstvo pa je pri tem izpostavljalo večjo dodano vrednost, produktivnost in nova delovna mesta.
Za lokalno javnost je ob tem pomembno, kaj bo investicija dejansko pomenila v proizvodnji, saj še vedno ni povsem jasno ali gre zgolj za tehnološko posodobitev obstoječih procesov ali tudi za občutno povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Od tega bo namreč odvisno, kakšni bodo vplivi na promet, dobaviteljsko verigo, porabo surovin, odpadke in širše lokalno okolje.
Na Hrvaškem okoljski odpor, v Sloveniji razprava o subvenciji
Odziv javnosti v Sloveniji se za zdaj bistveno razlikuje od hrvaškega. Pri Sisku so se nasprotovanja oblikovala predvsem okoli okolja, prostora, vode, vonjav, prometa in vpliva na lokalno življenje. Tudi zato so okoljevarstvene organizacije, pa tudi mediji projekt označevali kot piščančja »ekobomba«.
Na Ptuju ni primerljivega množičnega lokalnega odpora in razprava, ki jo naslavlja pobuda na portalu predlagam.vladi.si za preklic 21 milijonov evrov državne podpore Perutnini Ptuj se osredotoča predvsem na problematiziranje podpore podjetju v tuji lasti ter odpira vprašanje javnega interesa.
Hrvaška zgodba in ptujska naložba zato nista enaki, sta pa povezani skozi istega lastnika in njegovo časovnico odločitev. Na Hrvaškem je MHP po analizah in odporu javnosti projekt ustavil, v isti komunikaciji napovedal razvoj Perutnine Ptuj, v Sloveniji pa je nato ta razvoj dobil več milijonov državne podpore.
