Gledališka predstava 'Kar je bilo in kar bo' bo v ptujskem gledališču premierno predstavljena v petek, 4. aprila.
Gre za komedijo o naših življenjih, je zapisano na gledališkem listu, igralka Ksenija Mišič pa je kaj hitro razložila, da ne gre za tipično komedijo, niti za tipično dramo.
Besedilo za gledališko igro sta napisala znana nemška zakonca
Gre za igro nemškega gledališkega pisca in igralca Luzta Hübnerja in njegove žene Sarah Nemitz. To bo njena prva slovenska uprizoritev.
Lutz Hübner je postal najbolj igran nemški dramatik, kar je svojstven fenomen.
Dve njegovi drami sta prav v Mestnem gledališču Ptuj doživeli prvo slovensko uprizoritev. Mladinska igra Creeps (2002, režiser Rene Maurin) in pa Marjetka str. 89 (2000, režiser Samo M. Strelec), ki so jo odigrali kar 308-krat.
»Lutz Hübner je bil takrat na Ptuju naš gost, in ko je nedavno izvedel, da bomo znova igrali njegov nov komad, je že obljubil, da bo tudi tokrat, po več kot dvajsetih letih, znova prišel na Ptuj,« so zapisali v ptujskem gledališkem listu igre.
Na novinarski konferenci se nam je Hübner pridružil preko Zooma.
Kdo je del ekipe 'Kar je bilo in kar bo'?
Prevajalec, režiser in scenograf je Samo M. Strelec. Igralci so Ksenija Mišič, ki igra ženo Sanjo, Srdjan Grahovac, ki igra moža Dejana in na novinarski konferenci ni bil prisoten ter Vid Klemenc, ki igra štiri različne vloge, povezane z gledališčem, bazično igra vodjo predstave.
Tukaj so še kostumograf Leo Kulaš in njegova asistentka Lara Kulaš, oblikovalec svetlobe in videa David Orešič, avtor glasbe Petar Edlan in drugi.
Predstava, produkcija Mestnega gledališča Ptuj, je v slovenskem in črnogorskem jeziku z nadnapisi.
Zgodba govori o možu in ženi ter njunem odnosu v preteklosti, sedanjosti in (morebiti) v prihodnosti
Zgodba govori o možu in žena, ki prideta v gledališče in čakata, da se bo predstava pričela. Še pred začetkom se spričkata. Nekaj okoli parkiranja in gledališkega lista, ali ga potrebujeta ali ne. Ona pravi, da ga bo potem prebrala, on, da ga še nikoli ni in da bo tudi tokrat končal v košu za smeti.
Potem se predstava na odru začne. Gledališki oder dobi nenavadno moč, da naša gledalca nekako kar posrka vase. Dobesedno.
Gledalca začneta spremljati zgodbo, v kateri nastopata sama. Gledata svojo lastno zgodovino. Minuli dogodki jima pridejo pred oči; kako sta se spoznala, zaljubila, dobila otroke ... Vendar tu gledališke čarovnije še ni konec. Zdaj lahko izbirata, ali želita pogledati tudi (v) svojo prihodnost ...
Spremljamo njune želje, misli, spomine, pa tudi hrepenenja in strahove.
Na na videz lahkoten način avtorja postavljata velika in temeljna vprašanja: Kaj je v življenju vredno, kaj ima smisel, kaj šteje? Kako bo šlo od tu naprej? Kaj na koncu ostane?
Igra je 12 let ležala v predalu
Krstna izvedba drame je bila leta 2023 v Hamburgu, vendar je bila napisana že 12 let prej, kot rezerva.
Hübner in Nemitz sta na igro pozabila, dokler ni bilo neko delo, ki ga je naročilo hamburško gledališče Kammerspiele prestavljeno in so ju prosili, da bi napisala nekaj, kar bi lahko premierno uprizorili namesto tega, je danes razložil Hübner.
Ko sta 'Kar je bilo in kar bo' potegnila iz predala in znova obdelovala, je dobilo to še neko časovno dimenzijo. To je prišlo prav, kajti čas je poleg ljubezni in življenja tretja tema te drame.
Drama ni avtobiografska, pa vendar sta pisca že dolgo v zakonski zvezi in zato razumeta sistem zapleta in reševanja, je še razložil Hübner.
Drama se bo dotaknila vsakega gledalca
Strelec je na konferenci predstavil igro in igralsko zasedbo ter povedal: »Veselim se te predstave, ker je res imenitna, poetična, hkrati stvarna, razumljiva in še malo abstraktna.«
Ksenija Mišič pa je na vprašanje, koliko nje je v vlogi Sanje odgovorila, da je igra napisana tako realistično, da ne moreš, da ne bi črpal iz sebe in svojih izkušenj.
»Gre za evalvacijo lastnega življenja. Mislim, da bo vsak, ki je starejši od 35 ali 40 let, sedel v dvorani in se lahko poistovetil s tem besedilom, s to predstavo. Lahko bo odlična odskočna deska za razmislek o tem, kako pomembno je, da se ozremo vase in pogledamo na svoja življenja,« je dejala Mišič.
Njeno mnenje je namreč, da v vsakem odnosu nastajajo neke bitke, ki lahko hitro prerastejo v veliko vojno, pa morda neupravičeno.
»Morda bi se morali samo malo več poslušati,« je še dodala.
Vid Klemenc je povedal, da mu ni bilo težko igrati človeka, navdušenega nad gledališčem, saj ga tudi sam obožuje.
»Ker je oče ljubiteljski igralec, sem praktično vse življenje v gledališču in ta čarobnost tega prostora je zasvoji. Gledališče mi omogoča, da izrazim notranjega otroka, da sem ustvarjalen in takšen je tudi moj link Leni.«
Asistentka kostumografa Lara Kulaš je povedala, da so si želeli, da so kostumi tako realistični, kot je realistična sama pripoved, prav tako pa za preoblačenje med prizori ni veliko časa, zato so se večinoma poigravala z detajli.
Več o igri in datumih uprizoritve najdete na obarvani povezavi.
Starejše novice
