Na razpis za protitočno obrambo za Severovzhod Slovenije se ni prijavil noben ponudnik, eden od razlogov je tudi premalo denarja.
Kot smo poročali včeraj, se na razpis za izvedbo letalske obrambe pred točo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni prijavil noben ponudnik. Neurja v Sloveniji vsako leto prizadenejo tako kmetovalce, ki zaradi uničenih pridelkov navadno potrebujejo pomoč države, kot tudi objekte in infrastrukturo.
Ministrstvo je javno naročilo za Izvajanje aktivnosti, potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letu 2023 objavilo 9. marca 2023, do roka pa niso prejeli nobene ponudbe.
Za ponovno izvedbo skupnega javnega naročila imajo potencialni ponudniki časa do 30. marca 2023.
Avstrija proti toči s sedmimi protitočnimi letali, Slovenija letos z nobenim?
Zelo malo je kmetovalcev, sadjarjev in vinogradnikov, ki jih močna neurja s točo ne bi prizadela. Lansko leto je toča najbolj prizadela območja Pomurja, Bele krajine, Maribora, Dolenjske in Posavja.
Severovzhodna Slovenija je do letošnjega leta razpolagal z eno organizirano obrambo proti toči, preostali del Slovenije pa z nobeno. Obrambo za severovzhod Slovenije že desetletja izvaja Letalski center Maribor.
V Avstriji se proti toči borijo s kar sedmimi letali, skupno pa branijo polovico manj od terena našega enega protitočnega letala.
Na letošnji razpis prijave ni oddal niti Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, v katerem za protitočno obrambo skrbijo že desetletja.
Razlogov za neprijavo je več, med njimi tudi premalo denarja
Darko Kralj je v pogovoru za Sobotainfo omenil, da sta razloga za to, da se na razpis niso prijavili dva. Prvi razlog je, da jih nihče ni obvestil, da je javni razpis zunaj, čeprav pozdravljajo to, da ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo že februarja.
»Drugič pa, nihče ne bere poročil, kjer smo že lansko leto jamrali, da je premalo denarja. Povišali so zadevo za 15 odstotkov, stroški pa so šli v letalstvu gor za 100 in več odstotkov,« je razložil Kralj.
Kralj je omenil, da se za protitočno obrambo borijo samo kmetje. Toča povzroča škodo tudi na objektih in infrastrukturah: »Tam bi morale biti občine tiste, ki bi pritiskale na zadevo. Ker tudi na skupni infrastrukturi nastane škoda. Strehe na šolah, javnih ustanovah, kdo bo to plačal?«
V Letalskem centru Maribor se trudijo in vlagajo v projekt kar nekaj sredstev, čeprav denarja ni: »Na drugi razpis se bomo prijavili, ampak če bodo takšne številke, potem se bomo mogli zmeniti, da zmanjšamo ure letenja ali kaj drugega, kar je totalna oslarija.«
Nezadovoljstvo izrazili tudi kmetje: »Smo bolj papeški od papeža«
Nezadovoljstvo nad obrambo proti toči je med drugim izrazil tudi Franc Küčan, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji Küčan: »Že več časa, dve, tri leta opozarjamo, da ministrstvo žal zavlačuje.
Zaskrbljen je tudi Franc Štih, kmet iz Noršincev pri Ljutomeru: »To je naravnost katastrofa. Tega si ne bi smeli dovoliti. Sadjarji in kmeti vlagamo res ogromno, to je res katastrofa.«
»Marsikaj bi se dalo rešiti po vzoru Avstrijcev, ampak mi smo bolj papeški od papeža. Mi pa delamo neke študije, ustanavljamo komisije, ki ne naredijo praktično nič,« je še dodal Štih.
