Priprave na maturo 2026: Zrelostni izpit že trka na vrata srednjih šol

Matura, ki jo pogosto imenujemo tudi zrelostni izpit, za mnoge dijake predstavlja pomembno prelomnico, simbolični zaključek srednješolskega obdobja in začetek nove poti. Gre za obdobje, v katerem se pri mladih prepletajo ambicije, pričakovanja in tudi nekaj strahu pred enim najpomembnejših šolskih izzivov.

V Sloveniji poznamo dve obliki mature: splošno in poklicno maturo. Med seboj se razlikujeta predvsem po namenu in možnostih nadaljnjega študija.

Poklicna matura kot dokaz znanja na strokovni poti

Poklicna matura je zaključni izpit na srednjih strokovnih in poklicno-tehniških programih. Dijaki si z njo pridobijo srednjo strokovno izobrazbo, izkazujejo pa znanje, ki je povezno z izbranim poklicnim področjem.

Poklicna matura obsega štiri dele: slovenščino (oziroma italijanščino ali madžarščino na dvojezičnih območjih), strokovno-teoretični predmet posameznega programa, izbirni predmet, kjer dijaki izbirajo med tujim jezikom in matematiko ter praktični izpit, ki vključuje izdelek, storitev, projekt ali izpitni nastop z zagovorom.

Pisni izpiti spomladanskega roka poklicne mature bodo letos potekali med koncem maja in sredino junija, ustni izpiti ter četrti predmet pa med 10. in 22. junijem 2026. Rezultati bodo znani 8. julija, do 11. julija pa so možni še vpogledi.

Splošna matura kot ciljna črta za gimnazijce

Splošna matura je zaključni izpit gimnazijskega izobraževanja, namenjena pa je predvsem tistim, ki želijo študij nadaljevati na univerzi. 

Dijaki splošno maturo opravljajo iz petih predmetov. Vsem skupni so slovenščina (oziroma italijanščina ali madžarščina), matematika in tuji jezik, druga dva maturitetna predmeta pa izbere vsak dijak sam. Izbirajo lahko med različnimi predmeti, kot so na primer fizika, kemija, biologija, zgodovina, geografija, sociologija, psihologija, filozofija, umetnostna zgodovina, informatika ter različni tuji jeziki (na primer nemščina, francoščina, španščina, ruščina, latinščina in grščina), odvisno od ponudbe posamezne šole.

Pisni izpiti spomladanskega roka splošne mature v letu 2026 bodo potekali med 5. majem in 18. junijem, ustni izpiti pa med 10. in 23. junijem. Rezultati bodo znani 13. julija, temu pa sledijo še vpogledi in morebitni ugovori.

Dijaki so že v pričakovanju

O njihovih občutkih pred začetkom maturitetnega obdobja smo povprašali tudi nekaj dijakov Gimnazije Ptuj.

Dijak, ki je želel ostati anonimen je povedal: »Zdi se mi, da bo najtežja matematika. Malo me je strah, vendar mislim, da če se bomo ta mesec dovolj pripravljali, bo vse šlo.«

Druga dijakinja je izpostavila zahtevnost izbirnega dela: »Na maturi sem med možnostmi izbirnih predmetov izbrala sociologijo in umetnostno zgodovino. Najtežja se mi zdi umetnostna zgodovina, saj je snov zelo obsežna, poznati moraš veliko obdobij in umetnostnih del. Mature me je kar strah, ampak ne dvomim v to, da mi bo uspelo.«

Glede načrtovanja učenja je še dodala: »Za maturo se še nisem začela pripravljati, ker imam še polno ustnih in pisnih ocenjevanj in sploh ne vem, kdaj bom imela čas. Pripravljala se bom pa tako, da si bom naredila zapiske in se iz njih učila, knjige za slovenščino in angleščino bom prebrala še enkrat. Iskreno samo upam na najboljše in da uspem priti skozi vso snov.«

Možnosti za nadaljevanje šolanja

Splošna in poklicna matura se razlikujeta predvsem po možnostih nadaljnjega študija. Splošna matura omogoča vpis na vse študijske programe, poklicna pa na višješolske in visokošolske strokovne programe, ne pa neposredno na univerzitetne študije.

Kandidati s poklicno maturo se lahko na univerzo vpišejo le, če opravijo še dodatni izpit iz predmeta splošne mature, pri čemer ta možnost velja za večino, ne pa za vse univerzitetne programe.

Matura ni razlog za preplah

Izkušnjo s splošno maturo je z nami delila tudi študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani: 

»Pričakovala sem, da bo težje. Seveda je bilo treba vložiti nekaj učenja in priprav, vendar pretirana nervoza ni potrebna. Dijakom bi sporočila, da če so uspešno opravili vse letnike do zdaj, bodo uspešni tudi na maturi. Želim jim, da bi bilo maturitetno obdobje čim manj stresno, da se bodo uspeli dovolj dobro pripraviti in da jim bodo rezultati omogočili, da svojo pot nadaljujejo na izbranih študijskih smereh.«

Pomlad tako za dijake srednjih šol pomeni sklepno fazo priprav na enega najpomembnejših šolskih izzivov, ki bo zaznamoval njihov prehod v prihodnost.

Jana Kuhar