Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ptujinfo kot prednostni vir na Googlu.

Domačini še vedno navijajo za južno varianto ptujske obvoznice, znano je tudi ...

| v Lokalno

Gradnja je predvidena med leti 2034 do 2038 in ocenjena na dobrih 300 milijonov evrov.

Javna obravnava študije variant in okoljskega poročila v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za odsek bodoče glavne ceste med Markovci in Ptujem, ki vključuje dolgo pričakovano ptujsko obvoznico, je bila burna. Domačini še vedno navijajo za varianto južno od Ptujskega jezera, medtem ko je kot najustreznejša predlagana severna.

Potem ko je ministrstvo za naravne vire in prostor 25. maja objavilo dokumentacijo, je v četrtek v dvorani v Spuhlji potekala javna obravnava, ki se je je udeležilo veliko število lokalnih prebivalcev.

Barbara Perovič z omenjenega ministrstva je spomnila, da ima ta postopek »že zelo dolgo brado«, saj je bila pobuda za državno prostorsko načrtovanje te prometne povezave podana že leta 2003. Zdaj so prišli tako daleč, da imajo izbrano strokovno najbolj ustrezno varianto in do 26. junija ima javnost možnost podati predloge in pripombe na študijo variant in okoljsko poročilo. 

»Če bo potekalo vse po načrtih, bo državni prostorski načrt sprejet v letu 2028,« je ocenila.

»Ni idealna, je pa kompromis med željami, potrebami, zahtevami in omejitvami«

Damijan Leskovšek z ministrstva za infrastrukturo je poudaril, da so opravili številne preveritve različnih možnosti poteka ceste, javnosti pa zdaj predstavljajo prostorsko ureditev, za katero ocenjujejo, da je najbolj smiselna in realno izvedljiva rešitev. »Ni idealna, je pa kompromis med željami, potrebami, zahtevami in omejitvami,« je dejal. Po njegovih besedah se bo s tem zagotovo razbremenilo obstoječe prometno omrežje in izboljšalo prometna varnost in dostopnost regije.

Številni, zbrani v dvorani, so se glasno zgražali in večkrat prekinili prestavitve. Najbolj glasno je bilo zatrjevanje, da bi morala biti izbrana ena od južnih variant, saj te po mnenju večine prisotnih ne bi imele tolikšnega vpliva na prebivalce in kmetijske površine. Marsikateri udeleženec razprave je godrnjal, da so očitno »ptiči več vredni kot ljudje«.

»Res smo se potrudili in preverili vse možnosti«

Aleš Mlakar je kot predstavnik investitorja Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji pojasnil, da so bile južne variante že pred leti ocenjene kot neprimerne zaradi varovanja narave. Kot je dejal, so poskušali na različne načine najti izvedljivo južno varianto, celo s predorom pod krajinskim parkom Šturmovci, med drugim pa so preučevali tudi varianto severno od Ptuja z več predori, a so se na koncu vse te izkazale za prometno nesmiselne ali neizvedljive. 

»Res smo se potrudili in preverili vse možnosti, da bi prišli do kompromisne rešitve,« je zatrdil.

Izračuni so po Mlakarjevih besedah tudi pokazali, da bi bili južni varianti prometno slabo učinkoviti, saj ne bi pritegnili dovolj prometa. »Če vzamemo južno varianto, boste še naprej imeli promet v Spuhlji,« je dejal, a ga je občinstvo glasno zavrnilo.

Številne v dvorani je med drugim zanimalo, katere hiše bodo morali zaradi gradnje ceste odstraniti. Rešitve še niso do parcele natančno izrisane, a po trenutnih ocenah bo, tako Mlakar, potrebna rušitev šestih stanovanjskih stavb s pomožnimi objekti.

Gradnja je predvidena med leti 2034 do 2038 in ocenjena na dobrih 300 milijonov evrov. 

Cesta je načrtovana kot dvopasovnica s hitrostjo do 100 kilometrov na uro. Skoraj deset kilometrov dolg odsek bi se začel na avtocestnem razcepu Draženci in potekal po obstoječi glavni cesti do konca Puhovega mostu. Vmes sta načrtovana zunajnivojska priključka Pobrežje in Breg. Za mostom naj bi se trasa spustila do novega zunajnivojskega priključka na Ptuju, v pokritem vkopu v Budini pa bi prečkala Ormoško cesto in poselitev ob njej. V nadaljevanju bi prečkala prestavljeno strugo potoka Rogoznica, nato pa bi v globokem vkopu potekala ob severnem robu Spuhlje, kjer je predviden še nov zunajnivojski priključek.

Traso bi nato preusmerili proti jugu, čez kmetijska zemljišča in v skupnem koridorju z obstoječo regionalno cesto proti Markovcem. Vzdolž naselja Markovci bi potekala v vkopu, v bližini gospodarske cone pa je predviden še en zunajnivojski priključek, od koder bi nato cesta prečkala kmetijska zemljišča in kanal Hidroelektrarne Formin ter se navezala na odsek glavne ceste Markovci-Gorišnica, ki je že v gradnji.

Ob tem je vzporedno vzdolž severozahodne strani Puhovega mostu na Ptuju načrtovan tudi nov most preko Drave, ki bo namenjen lokalnemu prometu.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura