Arheološke raziskave na Volkmerjevi cesti se nadaljujejo, z njimi pa prihajajo na plano tudi nove najdbe. Arheologi so doslej odkrili več grobov, veliko lončarsko peč in temelje objektov.
Na območju Volkmerjeve ceste trenutno potekajo dela na bodoči trasi plina in meteorne kanalizacije. Arheologi pri tem raziskujejo območje ob jugozahodni strani ceste, kjer se izkop izvaja v širini približno dva do tri metre.
Kot pojasnjuje arheolog Ahac Šinkovec iz Skupine Stik, je območje arheološko precej raznoliko. Del najdb so sicer pričakovali že na podlagi predhodnih raziskav:
»Nekaj smo seveda že vedeli iz predhodnih raziskav, tako da smo predvidevali, na kaj lahko naletimo,« pravi Šinkovec.
Grobovi, lončarska peč in temelji objektov
Na območju se potrjujejo domneve o nekdanjih rimskih dejavnostih. Skozi ta prostor je namreč potekala magistralna cesta, ob kateri so se razprostirala obrtna središča in delavnice iz rimskega obdobja.
Arheologi so doslej odkrili že več grobov. Večinoma gre za skeletne grobove, našli pa so tudi en žgani grob. Posebej zanimiva je tudi velika lončarska peč, ki sicer ni prva na širšem območju:
»Pravkar smo odkrili tudi eno veliko lončarsko peč, ki jo pravkar odstranjujemo,« pojasnjuje Šinkovec.
Poleg tega so naleteli tudi na temelje, za katere domnevajo, da so pripadali obrtnim objektom. Ob njih so odkrili tlakovane hodne površine, nekateri drugi temelji pa bi lahko bili povezani s parcelnimi mejami grobnih parcel.
Območje je zaznamovala tudi nekdanja struga
Zanimivo sled preteklosti predstavlja tudi naravna struga, ki je območje zaznamovala v času po rimskem obdobju. Po besedah arheologa je skozi ta prostor takrat tekel potok, ki je s svojim delovanjem vplival na ohranjenost arheoloških ostankov.
Kljub temu pa največjih poškodb arheoloških plasti po njegovih besedah niso povzročili naravni procesi, temveč predvsem sodobni posegi. Dodatno težavo predstavlja tudi sestava tal. Glina namreč zelo slabo vpliva na ohranjenost kostnih ostankov, zato so ti izjemno krhki in drobljivi.
»Na ohranjenost arheoloških ostankov je s svojimi pritiski vplivala tudi cesta. Tudi zaradi gline je pa pri raziskovanju potrebne veliko pazljivosti in časa, da lahko kostne ostanke primerno očistimo in dokumentiramo,« pravi.
Najdb bi lahko bilo še več
Arheologi bodo na trenutnem območju predvidoma delali še dva do tri tedne, vendar je časovnica za zdaj okvirna.
Pri nadaljevanju raziskav pričakujejo, da bo arheoloških ostankov še več, saj se bodo približevali območju, kjer je bila koncentracija aktivnosti največja.
»Tu, kjer je bila nekoč magistralna cesta, je bilo največ aktivnosti. Zato pričakujemo, da bomo našli še veliko arheoloških depozitov.«
Ob tem Šinkovec priznava, da je delo na Ptuju vedno zanimivo, saj je pod zemljo najstarejšega slovenskega mesta veliko neraziskanih ostankov, ki razkrivajo fragmente ptujske zgodovine.
