Tudi v občini Sveta Trojica se borijo s plazovi, ki tam povzročajo težave že od lanskih neurij. Prvi ukrepi so bili izvedeni, zdaj čakajo na finančna sredstva, ki bodo omogočila nadaljnjo sanacijo.

Tudi občani in občanke občine Sveta Trojica so eni tistih, ki se že od lanskih neurij v mesecu maju in avgustu, soočajo z njihovimi posledicami.

»Pri vseh teh plazovih po občini, mislim, da jih je bilo okoli šest, smo prve ukrepe uredili z odvodnavanjem in naročilom geomehanskih poročil,« je pojansila direktorica občinske uprave, Darja Slivnjak.

Polovica plazov je prizadela občinska zemljišča, druga polovica zasebna.

Eden izmed plazov je ob cerkvi Svete Trojice. Zaradi preventivnih ukrepov je štab civilne zaščite zaprl prehod, ki vodi od cerkve do Trojiškega jezera.

In kakšna je odgovornost občine do teh plazov?

»Aktivira se civilna zaščita za prve ukrepe, ki navadno predstavljajo pokrivanje plazovitega območja, da ne plazi še bolj, ker ga zaliva z vodo in pa naročiti in financirati geomehanska poročila in vnos v Ajdo,« je dodala Slivnjak.

Na občini so plaz, ki se je sprožil lani maja, nato še dodatno avgusta, prijavili v ustrezne sisteme pristojnega ministrstva. Se je pa situacija letos maja ponovila in to v veliko večjem obsegu.

»Mi smo 19. junija preverjali na ministrstvu, če bi nam hoteli odpreti Ajdo, da bi lahko vnesli sedaj prepoznano situacijo in ocenjene stroške, ampak so nam povedali, da to ni mogoče,« je še opozorila direktorica občinske uprave.

Sicer plazovi po mnenju strokovnjakov niso nevarni za ljudi.

»Zaključke naredi poveljnik civilne zaščite in geomehaniki in v tem trenutku nam garantirajo, da niso življenjsko ogrožajoči,« je dodal župan občine Sveta Trojica David Klobasa.

David Klobasa, župan občine Sveta Trojica

Veliko težavo pa predstavlja tudi plaz v Oseku, ki se je sprožil na občinski zemlji.

»Po pol leta uspeli pridobiti projektanta, ker so bili pač vsi zasedeni s projektiranjem na Koroškem, tako da proti koncu leta lahko računamo, da bomo začeli z saniranjem tistega plazu,« je pojasnila Slivnjak.

Občine za sanacijo večjih plazov nimajo predvidenih finančnih sredstev, zato naj bi bila naloga države.

»Računamo na posluh države tudi v prihodnje, da bomo te plazove, ki se dotikajo občinske infrastrukture in občinskih objektov, dejansko tudi lahko sanirali,« je dodal Klobasa.

Ob konstantno spreminjajočemu se vremenu je pomembno, da začnemo že pri sebi in svojih dejanjih.

»Predvsem pa si želim družbe, ki bo bolj odgovorno ravnala z okoljem, posledično bomo imeli tudi manj naravnih katastrof, ki jih imamo v zadnjem času, kar precej,« je še dejal Klobasa.

Štejejo prav vsa dejanja, od ene plastične vrečke, pa do tega, da za gradnjo večjih stvari najamemo strokovnjake.

Starejše novice