Omejitve veljajo za vse uporabnike, njihovo spoštovanje pa nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe oziroma medobčinski inšpektorat. Kršitelje lahko doletijo opozorila, opomini ali predpisane globe.
Komunalno podjetje Ptuj je zaradi daljšega sušnega obdobja in zagotavljanja nemotene oskrbe s pitno vodo do preklica prepovedalo njeno uporabo za nenujne namene.
Prepoved med drugim velja za zalivanje vrtov in zelenih površin, pranje cest, dvorišč in vozil ter polnjenje bazenov. Brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe prav tako ni dovoljen odvzem vode iz hidrantov, saj je hidrantno omrežje namenjeno izključno nujnim primerom.
Spoštovanje ukrepov nadzoruje medobčinski inšpektorat, kršiteljem pa grozita opozorilo ali denarna kazen.
Omejitve pod drobnogledom: Za koga veljajo in kdo nadzoruje njihovo spoštovanje?
Ob tem so se pojavila vprašanja o merilih za uvedbo omejitev in o tem, ali te enako veljajo za gospodinjstva, podjetja, javne ustanove ter organizatorje prireditev.
Ob tem smo prejeli neuradne informacije, da naj bi na dogodku na Panorami vodo uporabljali za pršenje oziroma hlajenje obiskovalcev, in sicer v času, ko občani ne smejo zalivati niti zelenjavnih vrtov.
Komunalno podjetje Ptuj smo zato zaprosili za pojasnila o morebitnih izjemah, nadzoru nad porabo vode, trenutnem stanju vodnih zalog in predvidenem trajanju ukrepov.
Enake omejitve za gospodinjstva, podjetja, ustanove in prireditve
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec je za Ptujinfo pojasnil, da omejitve uporabe pitne vode uvajajo na podlagi spremljanja razmer v vodovodnem sistemu, razpoložljivosti vodnih virov in porabe. Njihov namen je zagotoviti dovolj pitne vode za osnovne življenjske potrebe vseh uporabnikov.
»Omejitve veljajo za vse uporabnike pitne vode. Poraba je omejena predvsem pri dejavnostih, ki niso nujne,« je poudaril.
Z vidika upravljanja vodovodnega sistema ukrepi veljajo tako za gospodinjstva kot za podjetja, javne ustanove in organizatorje prireditev. Komunalno podjetje sicer nima pristojnosti za neposredno omejevanje posameznih gospodarskih subjektov ali drugih uporabnikov.
Za nadzor nad spoštovanjem ukrepov in razlago veljavne zakonodaje so pristojne inšpekcijske službe.
Preberite še:
Za nadzor nad omejitvami pristojne inšpekcijske službe
Širec ob tem meni, da bo zaradi vse pogostejših sušnih obdobij potreben širši razmislek na državni ravni o sistemskih ukrepih, načinih njihovega izvajanja in morebitnih izjemah pri nekaterih namenih uporabe vode.
Glede domnevne uporabe vode za pršenje oziroma hlajenje obiskovalcev na dogodkih je pojasnil, da gre pri takšnih sistemih praviloma za zelo majhno porabo vode v primerjavi z zalivanjem večjih površin, polnjenjem bazenov ali drugimi načini ohlajanja.
»Kljub temu je v času omejitev pomembno, da vsi uporabniki z vodo ravnajo odgovorno in varčno ter da se pri organizaciji dogodkov upoštevajo aktualne razmere v vodovodnem sistemu,« je dodal.
Komunalno podjetje Ptuj s takšno uporabo vode na Panorami ni bilo seznanjeno in zanjo ni izdalo dovoljenja. Kot je poudaril Širec, morajo tudi organizatorji dogodkov upoštevati veljavne omejitve in priporočila glede racionalne rabe vode.
Spoštovanje ukrepov nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe oziroma medobčinski inšpektorat. Ob ugotovljenih kršitvah lahko izdajo opozorilo oziroma opomin, za prekrške pa tudi predpisane globe.
Najprej voda za pitje, pripravo hrane in osebno higieno
Med prepovedanimi načini uporabe pitne vode je tudi zalivanje zelenjavnih vrtov. Po besedah direktorja je namreč v praksi zelo težko učinkovito nadzorovati in razlikovati med posameznimi nameni porabe, zato se ob izrednih razmerah praviloma uvede splošna omejitev vseh nenujnih dejavnosti.
»Zavedamo se, da imajo ljudje različne potrebe in prioritete, tudi glede samooskrbe s hrano. Vendar je v času povečane porabe najpomembneje zagotoviti pitno vodo za osnovne življenjske potrebe, kot so pitje, priprava hrane in osebna higiena,« je dejal.
Na nekaterih območjih, zlasti na končnih delih vodovodnih sistemov, imajo uporabniki zaradi prevelike porabe že zdaj težave z zagotavljanjem zadostnih količin vode za osnovne življenjske potrebe.
Po uvedbi omejitev se je poraba vode stabilizirala in se ne povečuje več. Ostaja na ravni, ki jo vodovodni sistem še zmore in pri kateri je mogoče vsem uporabnikom zagotavljati pitno vodo za osnovne življenjske potrebe.
Do kdaj omejitve?
Omejitve bodo predvidoma veljale, dokler se razmere bistveno ne izboljšajo oziroma do obdobja obilnejših padavin. Kot opozarja Širec, za izboljšanje ne bo zadostovala zgolj kratkotrajna ploha.
»Potrebne bodo padavine, ki bodo presušena tla temeljito namočile, zmanjšale potrebo po zalivanju ter hkrati omogočile postopno obnovo vodnih zalog,« je pojasnil.
Trajanje ukrepov bo tako odvisno predvsem od vremenskih razmer, porabe vode in zmožnosti sistema, da tudi ob povečani porabi vsem uporabnikom zagotavlja zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo.
Preberite še:
Za zanesljivo oskrbo bodo potrebna vlaganja v vodovodno omrežje
Širec je še opozoril, da omejitve niso vedno zgolj posledica zmanjšane količine podtalnice ali pomanjkanja vodnih virov. Težava je lahko tudi zmogljivost vodovodnega omrežja, ki ob izjemno visokih konicah porabe ne more zagotoviti dovolj vode vsem uporabnikom.
Zato v Komunalnem podjetju Ptuj poudarjajo pomen vlaganj v iskanje novih vodnih virov ter obnovo in posodobitev vodovodnih sistemov.
Občine kot lastnice infrastrukture bodo morale tudi v prihodnje namenjati pozornost izboljšavam omrežij in z ustreznimi institucijami ter strokovnimi službami iskati dolgoročne rešitve za zanesljivo oskrbo v času podnebnih sprememb in vse pogostejših sušnih obdobij.
»Na območju ptujskega vodovodnega sistema uporabnikom še vedno zagotavljamo izjemno kakovostno pitno vodo. Takšna kakovost ni samoumevna, temveč je rezultat ustreznega upravljanja vodnih virov, odgovorne rabe vode in nenehnega nadzora sistema,« je sklenil Širec.
Omejitve porabe so po njegovih besedah eden od ukrepov za ohranjanje kakovosti pitne vode in ustreznega razmerja med posameznimi vodnimi viri. Voda je, kot je še poudaril, dragocena naravna dobrina, ki jo je treba ohraniti tudi za prihodnje generacije.
