Mestna občina Ptuj je leta 2018 slovesno odprla prenovljeno staro mestno pokopališče, ki ga je preuredila v Park spominov. Kako je z njegovo urejenostjo zdaj?
Park spominov je pomemben del ptujske preteklosti
Na starem ptujskem pokopališču že nekaj desetletij pokojnih ne pokopavajo več, a ta majhna oaza sredi mesta predstavlja globok pogled v zgodovino.
Med sprehodom po potkah med nagrobniki lahko vidimo, kdo so bili Ptujčani in Ptujčanke skozi zgodovino, njihove poklice, tudi stan, veroizpoved, opazujemo pa lahko še umetnost klesanja nagrobnikov.
Najstarejši ohranjen nagrobnik sega v leto 1799, postavili pa so ga ptujskemu peku Johannu Michaelu Wüttmannu.
Sprehod skozi park tako nudi poseben vpogled v zgodovino mesta. Tukaj so postavljena tudi obeležja padlim.
Pomembna investicija, ki je rešila staro pokopališče ter ga ohranila
Z ureditvijo parka je ptujska občina revitalizirala degradirane zelene javne površine in vzpostavila ter povečala urejene, vsebinsko obogatene zelene urbane površine v občini.
Naložba je bila ocenjeni v vrednosti 1.207.343,39 evrov. Sofinancirala sta jo Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Kako so urejene poti do grobov?
Mestni svetnik Andrej Čuš je zdaj na Mestno občino Ptuj naslovil svetniško pobudo, da bi bilo treba urediti poti do grobov. Kot primer je navedel mestece Matrei v Avstriji, kjer so poti urejene tako, da ni nikjer blata, saj je trava na gosto posejana in boljše kakovosti. Na avstrijskem pokopališču imajo ob grobovih plošče iz porfirja.
»Dvomim, da tam travo kosijo s traktorskimi kosilnicami …,« je še zapisal Čuš.
Zakaj na ptujskem pokopališču ni tako?
Občinska uprava je pojasnila, da skladno s sprejetim Občinskim podrobnim prostorskim načrtom, razmejevanje grobov in gradnja potk med grobovi ni dovoljena.
»Ptujsko pokopališče je zasnovano kot park in ne klasično pokopališče, kot je to na primer na starem rogozniškem pokopališču oziroma drugih pokopališčih v naši okolici,« je v odgovoru zapisal Boštjan Prosenjak iz Javnih služb Ptuj.
