Ob pričetku pustovanja na Ptuju so ulice zajela tudi grozljiva bitja, ki jih grejejo topli kožuhi, ob pogledu na oči, ki se svetijo, pa se še tako ravnodušnemu človeku naježijo kocine.
To so krampusi ali parklji, iz Haloz! Grozljive podobe so znane po Avstriji, a imamo jih tudi nedaleč od Ptuja. A zgodovina krampusov ne sega le v sosednjo Avstrijo.
Poznali so jih na alpskih in podalpskih območjih, ne gre pa za pustne like.
Krampusi ali po slovensko parklji tradicionalno spremljajo svetega Nikolaja. Le kdo se ne spomni svojih otroških dni in strahu pred temi pojavami, ki spremljajo dobrega moža. Po navadi so imeli s seboj tudi kakšne palice, s katerimi so kaznovali poredne otroke.
V Žetalah lesu vdahne življenje
Človek, ki je v Haloze pripeljal krampuse, je Mihael Kos iz Žetal. Dolgo se je ljubiteljsko ukvarjal z obnovo, urejal je stara razpela, križe.
Iz ljubezni do ročnega dela se je odločil za nakup opreme in tako je v življenje izdolbel prvega haloškega krampusa.
»Ljudje pri nas niso še seznanjeni z likom - to je 'parkl',« pravi ljubiteljski izdelovalec mask. Parklje poznamo prav vsi.
Lani se je začela zbirati skupina parkljev, tako so se najprej poimenovali. Iz Haloških parkljev so postali Žetalski krampusi, saj, kot pove Kos, se je to ime med ljudmi bolj prijelo.
Kosu lesa da novo življenje
Maske, ki si jih nadenejo krampusi, so iz lesa. Kos uporablja sveži les, ki ga oblikuje v obraz, nato les izdolbe, da si jo lahko natakne na glavo, sledi barvanje maske in oblikovanje oči, kamor lahko vtakne tudi električne lučke. Na maske natakne tudi rogovje.
Delo je kreativno, čisto vsaka maska je edinstvena, za masko pa v povprečju porabi med 40 in 50 ur. Maske lahko tehtajo med kilogramom in pol in celo petimi kilogrami. Teža je odvisna od rogovja, zato predvsem za otroke priporoča manjše, lažje roge.
A le grozljiv obraz ne naredi krampusa. Karavana haloških krampusov, ki se je sprehodila po ptujskih ulicah, je bila odeta v dolge kožuhe, s seboj so imeli zvonce, krogle, košare, nekateri krampusi so nosili celo nagačene živali.
Kdo jim izdeluje obleke? Kar sami, pravi Kos. Kupijo si kože in sešijejo obleke. Nekateri haloški krampusi pa si obleke pripeljejo tudi iz tujine.
V skupini Žetalskih krampusov jih je okoli petnajst. Med svoje vrste sprejemajo tudi ženske in otroke, celo osemletnika imajo med krampusi. Člani so iz Žetal in Majšperka.
Obiščejo otroke, a ker so ti pridni, jih ne strašijo do solz
Kos za Ptujinfo še dodaja, da je glavna vloga krampusa biti spremljevalec Miklavža.
»To je maska, ki je del miklavževanja, ni pustna maska,« znova izpostavlja.
Krampusi se sicer prav radi pokažejo med pustovanjem ali na 'krampuslaufu', a svoje delo opravljajo na praznik svetega Nikolaja.
Obiščejo otroke, jih nagovorijo, pridni pa celo dobijo kakšno darilce. Kos pove, da so veseli tudi, če jih kdo povabi na kak dogodek - teh se z veseljem udeležijo.
Med sprehodom po Ptuju so med najmlajšimi tekle krokodilje solze. A videti je, da so bili ptujski otroci pridni, saj so jih haloški krampusi z nežnim pristopom hitro pomirili.
Krampusova šiba poje le pri porednih otrocih.
»Mi delimo bonbone. Če dobiš bonbon si boljše volje,« šaljivo doda krampus Kos.
Skupina je nastala, da otrokom pričara pristen, lep dogodek v času miklavževanja. Kos dodaja, da je Miklavž dober, parkelj pa kaznuje le poredne.
»Namen je, da razveselimo ljudi, da jih malo prestrašimo, da vidijo, da ni nič takega,« doda.
Starejše novice
