Med vinogradi, starimi viničarijami in gozdovi se v osrčju Haloz skriva nekdaj gosposka haloška hiša, zdaj prva tematska restavracija v Sloveniji.

Ste že slišali za Janški vrh? Haloški vrh, na njem postavljeno manjše istoimensko naselje, pogled pa se razteza na vse pomembne romarske vrhe, ki jih obiskujemo še danes.

Janškega kiti cerkev svetega Janeza Krstnika. Ob vožnji po strmem hribu se odpre pogled na veliko, nekdaj gosposko hišo, ki je danes v celoti obnovljena. 

Krčma Janževina

Družina Mlakar je hišo kupila, a takrat vizije o prihodnosti hiše še niso imeli. Družina še ni vedela, da bodo hišo, takrat v slabem stanju, nekoč prenovili in odprli Krčmo Janževino. 

Hišo so kupili leta 2008 ali 2009, prenavljati pa so jo začeli nekoliko kasneje, leta 2013. 

Ob vstopu v Krčmo Janževino oči švigajo od podrobnosti do podrobnosti. Vsak kos pohištva, kamna, kljuke, lestenca, vrat ima svoj pomen, vse skriva razlago - glavni »pravljičar«, kot se pošali sam, pa je naš gostitelj Franc Mlakar

Krčma ima eno veliko jedilnico, sprejemajo le zaključene družbe. V jedilnici lahko gostje ob hrani občudujejo umetnine, stenski mal z valjčkom, ki nas vrne v hiške naših babic, celo kljuke in stikala za luči so takšna, kot so bila v času zlate dobe Haloz, nekje med letoma 1840 do 1945. 

Na zidovih visijo fotografije, ki so bile posnete nedaleč stran od krčme. Umetnost, ki priča o oblačilih, ki so jih nosili takrat, o izgledu vinogradov, katerih trte so rasle navzgor. Tak vinograd krasi tudi dvorišče krčme, raste navzgor kot fižol. 

Von Hindenburg je pil haloško vino 

Se vam priimek von Hindenburg zdi kaj znan? Paul von Hindenburg je bil zadnji kancler pred Adolfom Hitlerjem, maršal v prvi svetovni vojni. Na vzhodno fronto je prejel dva zaboja haloškega vina. 

»Ena največjih osebnosti konca 19. in začetka 20. stoletja v Evropi je pila naše vino,« s ponosom pove Mlakar. 

Dodaja, da je to »za na steno«, del zgodovine, ki smo jo pozabili, a se je ne smemo sramovati. Prav vsaka fotografija, diploma opominja na zgodbo. Vse fotografije, razen ene, je naredil Alojz Kazimir, znani ptujski umetnik. 

»Na eni strani vzporedno zgodovina, na drugi strani pa ambientalna zgodba,« koncept razloži Mlakar. 

Ko so Haloze še imele 3500 hektarjev vinogradov

Mlakar pravi, da je ljubiteljski zgodovinar. Ob nakupu hiše je začel z raziskovanjem tega divjega področja Slovenije - Haloz. Pritegnila ga je haloška zlata doba. 

»Ko so Haloze imele 5300 hektarjev vinogradov, danes jih imajo sedemsto. Cela Štajerska je imela 33 tisoč hektarjev - danes ima cela Slovenija 18 tisoč hektarjev,« pripoveduje in dodaja, da se je od vina dalo takrat dobro živeti. 

Zakaj trta pri nas tako dobro uspeva? Del razloga so tudi kamnine, med njimi peščenjak. Ni naključje, da je šank v krčmi iz te haloške kamnine, ki se razgali ob vsakem nalivu ali plazu.

Šank krasijo tudi deli starih peči, dve pa ob hladnih dneh grejeta prostor. 

Srce in zvonček ljubezenskih želja ... 

Ob šanku pogled pritegne tudi leseni steber, na katerega je pritrjen zvonček. Leseni del je stranica 'prešpana', dela stiskalnice grozdja. Na stranici pa je izdolben napis. 

Izdolbene so inicialke, ki predstavljajo imeni Jože in Ivanka, spodaj pa še tri inicialke njunih otrok. 

Mlakar pripoveduje, da kot otrok nikoli ni videl, da bi si mama in oče izkazovala naklonjenost s poljubi ali dotiki, sploh pred očmi najmlajših. 

»Onadva pa sta leta 1927, ko sta kupila to hišo, na prešo dala srčka. Pomeni, vzajemno spoštovanje. In temu rečemo steber ljubezni,« pojasni z nasmeškom. 

Haloška hrana, začinjena s haloškimi začimbami, za po vrhu pa haloško vino 

Mlakar pojasni, da nudijo le štajersko hrano. Tako nekaj, kar bi nekaj označili za meščansko, kot tudi kmečko. Znanje babic je nadgradila Mlakarjeva hči, ki se je izobrazila na področju gostinstva in turizma. 

Hrano dobite postreženo na krožnikih, kot se jih morda spomnite iz svojega otroštva ali mladih let. Okrašeni so s cvetličnimi vzorci. Tak je tudi pribor. 

Meni, za katerega se gostje najraje odločajo, pa izgleda nekako takole. Med prvim hodom brbončice razvajajo z namazom iz zaseke, ocvirkov, zelišč, ki jih Mlakar nabere sam.

Namaz je na kruhu z janežem, zraven pa solata iz kumaric v kisli smetani z bučnim oljem, ki na Štajerskem, seveda, ne sme manjkati. 

Temu sledi nepogrešljivo meso iz tünke, solata s čebulo in kuhanimi jajci. Tretji hod so jurčki iz Haloz z jajčki in v vinski omaki ali - ko pač ni sezone gob - domača kuhana klobasa s hrenom in gorčico. 

Tem dobrotam mora slediti še juha. A ne, v Halozah niso jedli le goveje in gobove.

Mlakar poudarja, da je specialiteta fižolova juha s kislo smetano. Gostje se za glavno jed najraje odločajo za dušeno govedino, 'restan' krompir in solato. 

Tudi vi doma jeste solato iz skupne sklede? Je domač, družinski način postrežbe solate - tako jo strežejo tudi v krčmi. 

Niti sladica ne sme manjkati. Ta je običajno ajdova pogača s skuto, rozinami, največkrat pa žena naredi štrudelj iz jabolk, rozin in skute. 

Kaj pa pijača?

Ob hrani se spodobi nekaj dobrega tudi popiti. Haloško vino, ki pride od lokalnega vinarja, janeževo žganje, ki ob mešanju z vodo barvo spremeni v belo, in višnjevo vino so posebnosti v ponudbi pijač.  

Pred krčmo pa uta. Je to stranišče? Morda savna ali dimnica mesa? 

Le nekaj metrov stran od krčme stoji lesena hiška. Le kaj je to? Gre morda za stranišče na štrbunk? Je to dimnica za meso? Savna? In kaj je velik črn dimnik? 

Mlakar nam pojasni, da je ob gledanju televizije naletel na dokumentarec. Ta je govoril o tem, da je izumitelj iz Avstrijskega cesarstva, kamor je spadalo tudi to območje, izumil zanimivo napravo in obogatel. 

Gre za top proti toči. V enem izmed ameriških muzejev se je izum ohranil, Mlakar pa je naredil repliko. Dodaja, da bo top tudi funkcioniral. Ne bo na črni smodnik, kot je deloval takrat, a bo na acetilen. 

Ponekod te topove še zmeraj uporabljajo.

A kdo je top izumil? Albert Stiger, sicer vinar iz Štajerske. Izumitelj, na katerega smo pozabili, sicer ni bil Haložan, a tudi prav od daleč ni bil. Top proti toči je izumil takratni župan Slovenske Bistrice!

To znanje je Mlakar obudil in repliko si lahko ogledate pri krčmi. 

Mimo topa proti toči do kleti 

Pot mimo topa pa nadaljujemo na drugo stran hiše, do kleti. Obokana, z visokimi stropi, se uporablja za degustacije.

Mlakar je prepričan, da je vino najboljše iz soda. Prav iz tega razloga mu okoliški vinar vino iz soda natoči v steklenice - a brez postopka flaširanja. Nudi le sveže vino iz kleti. 

Umetnost na vsakem koraku 

Mlakar zase pravi, da je bil od nekdaj velik ljubitelj umetnosti. Razpelo ob hiši je uredil Viktor Gojkovič, Nejc Forbici je naslikal pogled iz Janškega vrha na Ptujsko goro, Sanja Veličković je sešila obleke, ki časovno sovpadajo z zlatim obdobjem Haloz, Vili Podgoršek, geograf, pa je pomagal pri izdelavi učne poti o kamnoseštvu. 

Ob sprehodu okoli krčme lahko opazimo prav poseben zid. Ta je kamnit, a preseneti pogled na kamne vseh vrst in oblik, vmes se najdejo celo nagrobni spomeniki, ki so jih vdelali v sam zid. 

V obzidju so vdelani le kamni, ki so že bili v rokah nekoga, a svojega mesta še niso našli. Zdaj so del Krčme Janževine. 

Našel je tudi nagrobne spomenike duhovnikov, ki so jih želeli vreči stran. 

»Sem rekel, da jih bomo sem odpeljali, pa bodo za večno tu ostali,« pove. 

Starejše novice