Zakaj obnova Grajske kašče na Ptujskem gradu še vedno stoji na mestu?
Čeprav ima projekt Celovite obnove Grajske kašče na Ptujskem gradu že skoraj dve leti pravnomočno gradbeno dovoljenje, izvedbena dela še niso stekla, javni razpis za izbiro izvajalca pa še vedno ni objavljen.
Po poročilu ministrstva za kulturo je glavni razlog v dolgotrajnih usklajevanjih z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, ki je po izdaji gradbenega dovoljenja začel postavljati nove zahteve glede zaščite znamenitega mamutovca na grajskem hribu.
Projekt je sicer formalno pripravljen za izvedbo. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno julija 2024, projekt za izvedbo pa je bil po recenzijskem postopku dokončno potrjen junija 2025.
Ministrstvo poudarja, da dovoljenje ostaja veljavno in ni bilo nikoli razveljavljeno ali spremenjeno. Kljub temu se gradnja še ni začela.
Spor okoli mamutovca
V središču zapletov je zaščita mamutovca, ki raste v neposredni bližini predvidenih gradbenih posegov. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je že leta 2024 podal projektne pogoje, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
Toda po javni predstavitvi projekta poleti 2025 je zavod odprl nova vprašanja glede vplivov gradnje na koreninski sistem drevesa.
Po navedbah ministrstva je projektant na zahteve odzival z vrsto prilagoditev. Najprej je predstavil rešitev z dvometrskim odmikom od krošnje mamutovca, kar je ustrezalo prvotnim pogojem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Ko je zavod zahteval dodatni odmik, je bila projektna rešitev ponovno spremenjena. Odmik je bil povečan na 2,30 metra, hkrati pa so bila odstranjena geotehnična sidra pod območjem rastišča mamutovca.
Aprila 2026 nove zahteve
Kljub temu se postopek ni zaključil. Na sestanku aprila 2026 je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave postavil nove zahteve: izvedbo georadarskega snemanja koreninskega sistema in hidrološke raziskave tal. Po navedbah ministrstva je zavod ob tem sam priznal, da za takšne raziskave ne obstaja predpisana metodologija in da niso znani izvajalci, ki bi jih lahko izvedli.
Projektant je opozoril, da dodatne zahteve odpirajo nova strokovna in organizacijska vprašanja. Ni jasno, kdo bi raziskave izvajal, kdo bi jih financiral in koliko časa bi trajale.
V poročilu je navedeno tudi opozorilo, da brez predvidenih gradbenih posegov ni mogoče zagotoviti statične sanacije objekta, ki je zaradi pritiskov terena in posedanja konstrukcije ocenjen kot resno ogrožen.
Preberite še:
Zakaj razpisa še ni?
Po oceni Ministrstva za kulturo prav dodatne zahteve Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave predstavljajo glavni razlog, da javno naročilo za izvajalca gradbeno-obrtniških in instalacijskih del še ni bilo objavljeno.
Ministrstvo meni, da gre za nove pogoje, ki presegajo okvire že izdanega gradbenega dovoljenja. Projektant je v svojem poročilu opozoril, da ob nadaljnjem postavljanju novih zahtev ni mogoče podati zanesljive časovne ocene zaključka usklajevanja dokumentacije. Če bi se postopek nadaljeval po prvotno potrjenih pogojih, bi se dela lahko začela približno v 90 dneh.
V poročilu ministrstvo izpostavlja, da je investitor v zadnjem letu izpolnil vse dodatne zahteve, ki jih je postavil zavod. Med drugim je bila izvedena geodetska izmera krošnje, pridobljeno arboristično mnenje strokovnjakov Arboretuma Volčji Potok in pripravljene dodatne projektne prilagoditve.
Po navedbah ministrstva pa je zavod vse te korake zavrnil oziroma ocenil kot nezadostne ter zahteval nove preveritve.
Preberite še:
Ptuj ima dovolj
Zaradi zastoja je vse bolj kritična tudi Mestna občina Ptuj. Ta je maja letos ministrstvo opozorila, da nestabilnost grajskega hriba predstavlja varnostno tveganje za mesto in zahtevala pospešitev projekta.
Občina je predlagala okrepitev projektnega vodenja, pripravo jasne časovnice ter celo ponudila strokovno pomoč oziroma možnost, da bi sama prevzela izvedbo projekta. Kot odgovor je ministrstvo imenovalo posebno delovno skupino za vodenje investicije.
Ministrstvo: Nadaljnje usklajevanje ne vodi več nikamor
V poročilu je zapisano precej ostro stališče investitorja. Ministrstvo ocenjuje, da dodatna usklajevanja z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave ne prinašajo novih rešitev, temveč zgolj podaljšujejo postopke in ogrožajo izvedbo projekta.
Posebej opozarja, da so za obnovo zagotovljena evropska in državna sredstva v skupni vrednosti 12 milijonov evrov, ki jih je treba porabiti do konca leta 2028. Vsak nadaljnji zamik zmanjšuje možnosti za pravočasno izvedbo in črpanje sredstev, česar se dobro zaveda tudi lokalna skupnost.
Po oceni ministrstva trenutno ni ne pravnih ne dejanskih razlogov za spreminjanje pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zato predlaga zaključek usklajevanj, potrditev projektne dokumentacije in takojšnjo objavo javnega naročila za izbiro izvajalca.
