Obnova grajske žitnice ključni projekt Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič je na četrtkovi novinarski konferenci poudaril, da so v letu 2025 potekale številne aktivnosti vezane na projekt obnove grajske žitnice.
Osrednji projekt ptujskega muzeja je obnova grajske žitnice
Pred muzejem so veliki projekti, vsebinski in investicijski. Osrednji je obnova grajske žitnice, v okviru katerega je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo evropska sredstva.
Za projekt, katerega nosilec je ministrstvo za kulturo, v vrednosti 9.614.595,18 evra, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih osem milijonov evrov. Ob tem so iz drugega vira predvideni še štirje milijoni za ureditev krajine in obzidja. Gre za projekte, ki so nujni za muzej, Ptuj in regijo.
»Želimo si, da se čim prej prične tudi izvedbeni del in da pridemo do vidnih rezultatov tudi na terenu. Govorimo o pristopu k celoviti ureditvi krajine in grajskega obzidja v okviru grajskega kompleksa, o obnovi objekta grajske žitnice in nato vzpostavitvi arheoloških vsebin v njej,« je dejal Lorenčič.
Na objavo javnega razpisa, ki bi moral biti objavljen že lani, se še vedno čaka. Lorenčič izraža upanje, da bo razpis objavljen še letos, in to v kratkem, saj je črpanje evropskih sredstev strogo vezano na časovne roke, ki se iztekajo, vmes pa Slovenijo čakajo še parlamentarne volitve.
Usklajevanja potekajo, vključil se je še zavod za varstvo narave
Ob tem opozarja, da ga zamikanje časovnice skrbi, čeprav usklajevanja med deležniki potekajo. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano že julija 2024, od takrat pa potekajo intenzivna usklajevanja med ministrstvom za kulturo kot nosilcem projekta, projektanti ter zavodom za varstvo kulturne dediščine, v zadnjem obdobju tudi z zavodom za varstvo narave.
Po drugi predstavitvi projekta ureditve grajske žitnice je Zavod za varstvo narave pristojnim posredoval dodatno mnenje, v katerem je opozoril na morebitno ogroženost dveh zaščitenih dreves v grajskem kompleksu, sekvoje in lipe, ki sta naravni vrednoti lokalnega pomena.
V zvezi s tem usklajevanja še potekajo, pri čemer je bilo jasno poudarjeno, da namen zavoda ni zaviranje projekta, temveč pravočasno opozarjanje na tveganja.
Po besedah Lorenčiča je ključno, da je v projekt aktivno vključeno tudi ministrstvo za kohezijo, saj je v interesu vseh vpletenih, da se evropska sredstva v celoti počrpajo. Opozarja, da si nihče ne more privoščiti scenarija, v katerem bi sredstva ostala neizkoriščena.
Prepričan je, da parlamentarne volitve in morebitna menjava oblasti na izvedbo projekta ne bosta vplivali, poudarja pa nujnost čimprejšnje objave javnega razpisa in izbire izvajalca. Zaradi zahtevnosti gradbenega dela in časovnih omejitev mora biti projekt zaključen do leta 2028.
PREBERITE ŠE:
Izzivov je več ...
Ena od prioritet vodstva ostaja tudi obnova in posodabljanje ostalih zbirk muzeja. Prav tako si bodo še naprej prizadevali, da bodo v največji možni meri zagotavljali dostopnost tudi za gibalno ovirane, osebe s senzorno oviranostjo in osebe z drugimi oblikami oviranosti z uporabo različnih tehnik dostopnosti.
Glede na kompleksnost in obseg delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je izzivov še veliko, je poudaril Lorenčič.
»Sicer pa ima Pokrajinski muzej Ptuj Ormož nedvomno v lokalnem okolju, na nacionalni ravni in v mednarodnem prostoru izjemno pomembno vlogo ter odgovornost. Osnovno poslanstvo muzeja je jasno, a dejstvo je, da se je vloga muzejev precej spremenila. Pred muzejem so številni izzivi, zato je ključno, da tudi v prihodnje teži k ustvarjalnosti, inovativnosti in strokovnosti ter k čim večji vpetosti, odprtosti in prepoznavnosti v širši perspektivi. Izzivov se mora lotevati sistematično, saj lahko samo tako trajno raste na vseh področjih svojega delovanja.«
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož se zavestno usmerja v razvoj po sodobnih konceptih muzeja 21. stoletja. Pri tem si prizadeva za ravnotežje med odprtostjo, dostopnostjo in obiskanostjo na eni strani ter kakovostjo vsebin na drugi, pri čemer kulturno dediščino obravnava kot ključno kulturno, znanstveno in tudi razvojno vrednoto.
