Ogledali smo si notranjost Mestnega stolp in zvonika cerkve sv. Jurija na Ptuju, ki sta od sredine februarja ponovno odprta za javnost.
Ptujski mestni stolp in zvonik cerkve svetega Jurija sta med najprepoznavnejšimi simboli Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta. Stolp, ki je prvič omenjen leta 1367 v mestnem statutu, je po več stoletjih dočakal prenovo.
Za projekt je zaslužen pater Andrej Feguš, idejni vodja obnove, ki si je za ta cilj prizadeval vrsto let: »Ves čas smo čutili dolžnost, da kot lastniki tega objekta ne pridržujemo več javnosti.«
»Dolgo časa smo čakali, da se ta stolp odpre, in ko je pater Andrej začel s svojimi deli, smo takoj tudi sami priskočili na pomoč. Mestni stolp je eden izmed treh največjih simbolov Ptuja – poleg Ptujskega gradu in kurenta,« je dodal Marjan Ostroško iz Javnega zavoda Ptuj.
Občani so prenovo sprejeli z navdušenjem.
Kristina, ena izmed obiskovalk, ki smo jo ujeli med ogledom stolpa, je povedala: »Moram reči, da je to velika pridobitev za Ptuj in res hvala patru Andreju, da se je tega lotil, ker to ni bil mali zalogaj.«
Mehanska nihalna ura je bila nekdaj za prebivalce Ptuja izjemno pomembna
Mestni stolp je visok 54 metrov, njegova čebulasta streha pa dominira mestni veduti. Na vrh stolpa vodi 150 stopnic, od koder se ponuja čudovit razgled na Ptuj. Njegova notranjost pa skriva marsikaj zanimivega.
»Poleg edinstvene mehanske ure, ki jo imamo v stolpu – ta ura ima najdaljše leseno nihalo na svetu, dolgo kar 21 metrov – je na ogled tudi odlična razstava in kovanec Vespazijana, ki nas povezuje z rimskim obdobjem,« je pojasnil Ostroško.
Mehanska ura z najdaljšim lesenim nihalom je prava redkost. V preteklosti je bila ključnega pomena za prebivalce, saj so se po njej ravnali, ko drugih časomerov še niso poznali.
Pater Andrej Feguš je ob tem razložil:
»Nihalo je tisti del, ki meri čas. V naravi imamo tri možnosti za merjenje časa – pretočno uro, sončno uro in štetje nihajev, torej zaporednih, enakomernih dogodkov. To počne nihalo.
Mehanizem ure pa to pretvarja v akustični signal, zunaj pa se kaže na številčnici in z zvonjenjem. Za delovanje potrebuje energijo, kot avto bencin. Uteži so v bistvu gorivo ure – ko jo navijemo, damo utežem potencialno energijo, ki poganja uro in omogoča, da kladiva tolčejo po zvonu.«
Prenove ne bi bilo brez prostovoljcev in finančne pomoči
Celotna prenova je znašala med 150 in 200 tisoč evri. Projekt patra Feguša in Proštije Ptuj so finančno podprli Mestna občina Ptuj in slovenska minoritska provinca.
»Dobrotniki so naši mojstri. Nihče ni delal za dobiček, dejansko ne. Marsikatera ura je bila oddelana prostovoljno. Plačali smo bolj material kot delo,« je pojasnil Feguš.
Prenova stolpa pa je močno obogatila turistično ponudbo Ptuja.
»Že kar nekaj časa so se mnogi – obiskovalci, domačini in tisti izven Ptuja – spraševali, kdaj bo stolp končno odprt. Zdaj lahko rečemo, da je od prejšnjega tedna dostopen vsem obiskovalcem, kar nas zelo veseli,« je povedal Matic Ber, direktor Javnega zavoda Ptuj.
Mestni stolp je za obiskovalce odprt vsak dan. Od ponedeljka do sobote je na voljo od 10.30 do 17.30, ob nedeljah pa od 11.30 do 17.30. Sprejme lahko do 30 obiskovalcev na uro, vstopnice pa je mogoče kupiti tudi preko spleta.
