Kmetje še čakajo na pojasnila glede zaračunavanja omrežnine.
Kmetje, ki so se ob uvedbi novega sistema obračunavanja soočili z zelo visokimi stroški omrežnine za namakalne sisteme, so po sprejetju vladne uredbe za sezonske odjemalce pomirjeni, a še čakajo na podrobnosti.
Namakanje je ključno za kmetovanje
Na današnji seji sveta območne enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj so ponovno poudarili, da brez namakanja ne morejo kmetovati.
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je povedal, da so bili pred dnevi seznanjeni s sprejetjem nove vladne uredbe, po kateri bodo posamezni sezonski odjemalci, kot so žičnice in namakalni sistemi, lahko plačevali omrežnino po starem sistemu. A ker še nimajo vseh informacij, so z ocenami previdni.
V prihodnjih dneh pričakujejo sestanek z Agencijo za energijo in občinami, na katerem naj bi dorekli podrobnosti.
»Dosedanje informacije so vsekakor dobrodošle, a nad tem bo treba bdeti še naprej, da dosežemo zadovoljivo sistemsko rešitev,« je dejal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Peter Pribožič.
Oba sta ponovila, da je sprva predvideno novo obračunavanje omrežnine nesprejemljivo.
V občini Gorišnica so na primer zneski omrežnine za namakalne sisteme v določenih primerih narasli tudi do desetkrat, čeprav so se računi zaenkrat nanašali le na zimske mesece, ko ni namakanja polj.
Plačilo prispevka po starem sistemu?
Vlada je nato prejšnji teden sprejela uredbo, po kateri bodo posamezni sezonski odjemalci, kot so žičnice in namakalni sistemi, lahko prispevek plačevali po starem sistemu, torej glede na doseženo moč, ne več na minimalno moč, kot jo je določal novi sistem omrežnine.
Tako v obdobjih, ko ne porabljajo elektrike, znova ne bodo plačevali prispevka, medtem ko so ga po uvedbi novega sistema omrežnine morali.
»Želja vseh nas je, da širimo namakalne sisteme, ne pa da bi kmetje opuščali namakanje,« je dejal Rebernišek. »Kmetijstvo v naši regiji brez namakalnih sistemov ne more obstati,« je dodal novi predsednik Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Denis Hrga.
Lansko leto je bilo za kmetijstvo neugodno
Na današnji seji sveta območne enote je Rebernišek predstavil tudi poročilo o lanskem delu zavoda.
»Leto 2024 je bilo za kmetijstvo neugodno. Spomladi smo se srečevali s pozebami, zatem smo imeli na našem območju tudi nekaj neurij s točo, tako da je bilo zlasti v sektorju trajnih nasadov leto zelo zahtevno. Na področju živinoreje je bilo stabilno leto, vedno manj zadovoljni pa smo pri gojenju zelenjave, kjer je bila letina znova zelo zahtevna in seveda se pojavlja vprašanje, kako sploh dolgoročno stabilizirati to panogo, še posebej glede na klimatske spremembe,« je povedal.
V razpravi so člani sveta opozorili, da se število in velikost kmetij nenehno zmanjšuje, občine in država pa imajo vedno manj posluha zanje.
Po Reberniškovih besedah že vrsto let opozarjajo med drugim na neustrezno vzdrževanje struge reke Drave in pričakujejo sestanek s pristojnimi državnimi službami tudi na to temo.
