Zadnji odmevni primeri okužbe z garjami so se konec januarja zgodili na Gorenjskem, vendar so te prisotne prav po celi Sloveniji. Kakšno pa je stanje na Štajerskem? Kako pogosto se sploh pojavljajo garje in kako se z njimi okužimo?
Na osnovni šoli v Radovljici so se pri dveh učenkah predmetne stopnje pojavile garje, je na spletni strani šole sporočil ravnatelj. Medtem pa Slovenske novice poročajo, da naj bi se garje pojavile tudi pri učenki ene od bližnjih šol v Lescah.
Garje so parazitska kožna nalezljiva bolezen in se pojavljajo povsod v Sloveniji. Za garjami lahko zboli vsak, ki je bil v tesnem stiku z osebo, ki je okužena s pršico, ki povzroča garje. Bolniki so kužni za okolico, preden se pri njih razvije izpuščaj, običajno že od dveh do šestih tednov pred srbenjem in izpuščajem.
Zaradi odmevnosti primerov smo preverili, kakšno je stanje na vzhodu Slovenije. Kako pogosto se sploh pojavljajo garje in kako se z njimi okužimo?
Garje se pojavljajo povsod po Sloveniji
Garje so parazitska kožna nalezljiva bolezen in se pojavljajo povsod v Sloveniji. Bolezen se običajno prepozna na podlagi sprememb na koži in spremljajočih pojavov.
Navadno je to nenaden pojav srbeža, ki je izrazit ponoči, oziroma kožne spremembe, ki se pojavijo v času od dveh do šestih tednov po okužbi, pri tistih, ki so že kdaj prej imeli garje pa v enem oziroma do štirih dneh po okužbi, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Pri tem dodajajo, da se garje pojavljajo v vseh starostnih skupinah, pogosteje pa tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.
V večini primerov se okužbe uspešno zdravijo z lokalnimi zdravili, v obliki kreme, losjona ali mazila. Vedno pa se istočasno zdravijo vsi družinski člani in druge osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo, da se prepreči ponovna okužba.
»V šolo ali službo se bolniki lahko vrnejo 24 ur po zaključenem prvem zdravljenju in ni nikakršnega razloga za izključitev iz šole, vrtca ali omejevanje drugih aktivnosti,« so jasni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Pri tem pa poudarjajo, da je pri obvladovanju garij pomembno hitro zaznavanje primerov ter zgodnje zdravljenje in izvajanje preventivnih ukrepov.
Gre predvsem za izogibanje neposrednih stikov z bolnikom, ki je zbolel za garjami, umivanje rok, ustrezno rokovanje z bolnikovim perilom in posteljnino, preventivno zdravljenje kontaktov in podobno.
Kakšno je stanje na Ptuju?
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so na naša vprašanja odgovorili, da na oddelku za pediatrijo niso imeli otrok z garjami, saj garje niso indikacija za obravnavo na otroškem oddelku.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pojasnjujejo, da gre za stalno prisotno bolezen v populaciji, ki se je ne da povsem izkoreniniti.
Na območju Maribora novi primeri garij tudi enkrat tedensko
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo lani v Sloveniji zabeležili 239 prijav garij, od tega v mariborski zdravstveni regiji 42. V preteklih pet letih pa se je število primerov letno gibalo med 215 in 466 primeri, v mariborski regiji pa med 26 in 80 primeri letno.
Da so garje še kako prisotne v mariborski zdravstveni regiji, razlaga tudi Pij B. Marko, dermatovenerolog in predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Po njegovih besedah so primeri garij prisotni v redni delovni praksi dermatoloških ambulant, občasno na tedenskem, redno pa na mesečnem nivoju.
»Gre za stalno prisotno bolezen v populaciji, ki se je ne da povsem izkoreniniti. Frekvenca pojavljanja v naših ambulantah je zelo različna, in sicer od enkrat tedensko, do enkrat mesečno, pri čemer pa običajno ni enakomerno porazdeljena preko leta,« razlaga Pij B. Marko.
Tako običajno v dermatološki praksi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor obravnavajo nekaj posamičnih primerov bolezni na mesec, večjih epidemij garij pa na mariborskem področju v zadnjih letih ni bilo, pojasnjuje predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni.
Kakšno je stanje z okužbami v Pomurju?
V Zdravstvenem domu Murska Sobota v zadnjem času opažajo pogostejši pojav garij:
»V zadnjem času opažamo pogostejši pojav garij, in sicer pri posameznih primerih nevezano za kolektive, predvsem pri osebah srednje in starejše življenjske dobe. Sicer se z garjami lahko okužijo osebe katerekoli starosti.«
V Splošni bolnišnici Murska Sobota v zadnjem času primerov garij niso zaznali.
Kdo se lahko okuži in kako okužbo zdravimo?
Kot pojasnjujejo v Zdravstvenem domu Murska Sobota, lahko garje dobi vsak, ki je bil v tesnem kontaktu z osebo, ki je okužena s pršico.
»Zato je zelo pomembno, da se istočasno zdravijo vsi družinski člani in drugi tesni kontakti (sošolci, vzgojitelji), tudi če nimajo izpuščaja oziroma srbeža,« dodajajo.
Za uspešno zdravljenje običajno zadošča lokalno zdravljenje z uporabo petodstotnega permetrina ali magistralno pripravljenega preparata z žveplom. V redkih primerih okužb, odpornih na lokalno zdravljenje, uporabljajo še sistemsko terapijo.
Srbečice in garij ne dobimo zaradi slabe higiene
Okužbe se prenašajo s tesnim telesnim stikom, kot je držanje za roke dlje časa, spanje v isti postelji ali spolni odnos z okuženo osebo.
Pršice ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po topli koži s hitrostjo 2,5 centimetrov na minuto.
V zunanjem okolju lahko preživijo od 24 do 36 ur pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti. Srbečice in garij ne dobimo zaradi slabe higiene.
Kako ravnati v primeru okužbe?
»Mazilo ali kremo vedno nanesemo na hladno, suho kožo, nikoli takoj po topli kopeli. Mazilo nanesemo na celotno telo, od glave do pete. Paziti moramo, da nam mazilo ne pride v oko ali v usta.
Če si po nanosu umijemo roke ali druge dele telesa, se moramo na teh predelih ponovno namazati. Kremo ali mazilo pustimo na koži od osem do 24 ur (odvisno od vrste zdravila), ter se nato umijemo najprej s hladno vodo in šele nato z milom in toplo vodo.
Postopek ponovimo čez teden dni. Istočasno se morajo namazati tudi vsi družinski člani, ki živijo v isti hiši, stanovanju, ter vsi kontakti, ki so imeli z okuženim stik koža-koža ali spolni odnos. Pomembno je, da obvestimo vse tesne kontakte, da imamo garje in da tega ne skrivamo.
Po prvem nanosu zdravila (ob zdravljenju s permetrinom), vsa oblačila operemo v pralnem stroju pri temperaturi nad 60 stopinj Celzija. Perilo, ki ga ne moremo oprati ali drugi potencialno okuženi predmeti (čevlji, copati, igrače), damo za štiri dni na zrak, v tem času pršica pogine.
Perilo, ki ga ne moremo oprati ali drugi potencialno okuženi predmeti (čevlji, copati, igrače), lahko tudi zapremo v plastično vrečko in postavimo na temperaturo 21 stopinj Clezija v suho okolje za tri do štiri dni ali (manj praktično priporočilo) zamrznemo pri temperaturi -25 stopinj Celzija za dve uri.
Posteljnino, brisače operemo v pralnem stroju, pri temperaturi nad 60 stopinj Celzija, ali suho kemično čiščenje, ali v skladu z drugimi navodili, omenjenimi za perilo.
Pohištvo, ki je prevlečeno z blagom, izločimo iz uporabe za 24 ur in nato očistimo s sesalcem. Pohištvo, ki se lahko mokro čisti, po 24 urah pobrišemo z vodo in detergentom. Sesanje bivalnega okolja, priporočljivo je tudi sesanje avtomobilskih sedežev.
Ob izvajanju vseh priporočenih higienskih ukrepov je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic. Osebe z garjami ne potrebujejo izolacije, razen v primeru hude oblike (norveške garje).
Nedosledno izvajanje vseh ukrepov samo ene osebe v kolektivu ima lahko za posledico neuspešno zdravljenje celotnega kolektiva.
Perilo operemo tudi po končanem zdravljenju s permetrinom (po drugem nanosu čez sedem dni) ali žveplom, takrat ponovno zamenjamo posteljnino. Vsak preparat ima svoja priporočila, katera je potrebno dosledno upoštevati,« so pojasnili v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
