Ivan Fras je ob dogodku povedal: »Vesel sem, da lahko pogodbo podpisujem v Mariboru, v tem čudovitem mestu. Z arhivom s hrvaške strani, sploh ob meji s Slovenijo, sodelujemo že vrsto let.«
Projekt je nadaljevanje uspešnega sodelovanja med arhivi
Delovno poimenovana skupina SIHeR je edinstven primer sodelovanja takšnega števila arhivov v širši regiji. Projekt delovne skupine arhivov je nadaljevanje uspešnega sodelovanja med Državnim arhivom v Varaždinu, Državnim arhivom v Zagrebu, Državnim arhivom za Medžimurje, Pokrajinskim arhivom Maribor, Zgodovinskim arhivom na Ptuju in Zgodovinskim arhivom Celje, ki se je pred leti že realiziralo v okviru zelo uspešnih projektov Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji / Gradovi i trgovišta uz štajersko-hrvatsku granicu ter Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice.
Pogodbo so v Hiši stare trte podpisali:
- Jurica Cesar, ravnatelj Državnega arhiva za Međimurje
- Damir Hrelja, ravnatelj Državnega arhiva v Varaždinu
- Darko Rubčić, ravnatelj Državnega arhiva v Zagrebu
- Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju
- Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje
- Ivan Fras, direktor Pokrajinskega arhiva Maribor
V novem projektu »Vino na meji/Vino na granici« bodo partnerski arhivi raziskali teme, ki se navezujejo na vino s področja pristojnosti javne arhivske službe, torej s slovenske strani od mejnih področij Prekmurja do Posavja, s hrvaške pa od Međimurja do Zagorja. Projekt bo temeljil predvsem na predstavitvi arhivskega gradiva, ki ga hranijo v vseh šestih arhivih. Končen produkt projekta bo potujoča razstava in katalog.
Navdih pesem Tomaža Pengova
Koncept razstave bo sledil poglavjem, ki so navdahnjena in prilagojena tematiki pesmi kantavtorja Tomaža Pengova: Rodovnik vina. Posebnost tega pristopa temelji na tem, da hočejo partnerski arhivi obmejno področje s obeh strani predstaviti kot eno celoto. Zato poglavja ne bodo sledila prikazu zaokroženih vinorodnih območij, kot jih danes poznamo kot enote z obeh strani meje, ampak bodo po tematikah: od obdelave zemlje, vinogradov, kletarjenja, prodaje in konzuma vina, do protialkoholnega gibanja, sledili prikazi arhivskega gradiva vseh šestih arhivov z obeh strani meje.
Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, je povedal: »Vsebino gradimo na našem poslanstvu. temelj javne arhivske skužbe je zbirati, hraniti in predstavljati arhivsko gradivo in prav na arhivskem gradivu bomo zgradili tole razstavo. Razstava ni katalog, torej na koncu to ne bo raziskovalni projekt, ne bomo poglobljeno študirali zgodovine, ampak bo šlo predvsem za predstavitev arhivskega gradiva, ki ga hranimo v teh šestih arhivih.«
Meja med Slovenijo in Hrvaško namreč danes dejansko vpliva na razumevanje, da npr. uspevajo na obeh strani meje različne trte ali se pridelujejo različna vina, ki iščejo do uživanja le-tega različne poti, v resnici pa gre za zelo podobne, v veliki meri pa celo enake vsebine in pristope omenjenih tematik.
Prostor bo predstavljen kot celota
Podobno kot že s prvima dvema uspešnima projektoma tudi s projektom »Vino na meji / Vino na granici« partnerski arhivi verjamejo, da lahko poleg tradicije uspešnega sodelovanja na ožjem polju arhivistike, vplivajo tudi na tvoren dialog med dvema upravno-politično ločenima prostoroma.
Dr. Borut Batagelj pa je opozoril na še eno posebnost prihajajoče razstave: »Posebej je potrebno izpostaviti, da bo podobno kot v prejšnjh projektih, ta prostor predstavljen kot ena celota. Ta obmejni prostor, ki je danes vedno bolj razdeljen.«
Arhivi, katere javnost pogosto prepoznava tudi v smislu branjenja nacionalnih interesov, s takimi skupnimi projekti namreč želimo pokazati, da so posebej odnosi v ožjem mejnem prostoru vedno bili dobri in so taki tudi danes ter da so si prebivalci z obeh strani meje zelo podobni, saj jih druži skupna zgodovinska usoda tega prostora, gledano tako s strani težav kot radosti.
