Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena oblika mobilnosti – zdrava, trajnostna in prijazna okolju. A urejena in povezana mreža kolesarskih poti je ključna, da ljudje kolesa poslužujejo vsak dan, ne le ob koncih tedna.
V Slovenskih goricah so občine združile moči in v prvi fazi projekta zgradile več kot 80 kilometrov kolesarskih poti.
Župani opozarjajo, da bi z drugo fazo povezali pomembne kraje, celo s sosednjo Avstrijo.
A brez podpore države ta razvoj visi v zraku – kljub temu da so nekateri odseki pripravljeni na takojšnji začetek gradnje.
Želijo se povezati z Avstrijo
Projekt desetih občin Slovenskih goric je v prvi fazi prinesel kar 85 kilometrov kolesarskih poti. A druga faza, ki bi pomenila širitev in povezave s sosednjimi regijami, za zdaj ostaja negotova.
»Naša želja je, da bi še nadaljevali v tej finančni perspektivi drugo fazo, tako da bi lahko povezali kolesarske poti iz Slovenskih goric s sosednjo Avstrijo,« razlaga župan občine Lenart Janez Kramberger.
Tam, kjer kolesarske mreže ni, morajo kolesarji ubrati nevarnejše ceste. Rekreativni kolesarji opažajo, da so kolesarske poti na določenih odsekih urejene, vendar še vedno manjkajo povezave.
Kot pravijo, so nekateri deli poti dobro urejeni, a so vmesni odseki nepovezani in nevarni. V takih primerih kolesarji pogosto uporabljajo kar glavno cesto.
Eden najboljših projektov rekreativnega kolesarstva
V kolesarskem klubu TBP Lenart urejanje kolesarskih stez vidijo kot ključen za varnost in razvoj rekreativnega kolesarstva.
»Absolutno je to eden najboljših projektov, kar se tiče rekreativnega kolesarstva, saj vemo, da je na cesti vse večja hektika, sploh popoldan se je z otrokom nemogoče peljati po cesti.
Tako da smo bili zelo veseli, ko smo izvedeli, da naj bi se začel ta projekt v Lenartu, mislim, da 2019, in smo tudi aktivno pristopili k samemu načrtovanju, kolikor je bilo v naši moči,« pojasnjuje Beno Puntnar, predsednik Kolesarskega kluba TBP Lenart.
Zmanjkalo sredstev
Na potrebo po izgradnji ostalih kolesark opozarja tudi župan občine Sveta Ana, kjer so se že v prvi fazi odrekli določenemu delu trase zaradi pomanjkanja sredstev.
»Za katere imamo narejene projekte, pa je spet zmanjkalo sredstev.
Zdaj kaže, da na celotni državi bom rekel, pomen kolesarskih poti nekako v upadanju in to je zaskrbljujoče za našo regijo,« pravi Martin Breznik, župan občine Sveta Ana.
Breznik poudarja, da ima urejena in povezana mreža kolesarskih poti širši pomen, saj, da tudi kolesarske poti, kot vsa druga infrastruktura, na polno zaživijo le, če je celoto urejena med pomembnejšimi kraji.
Koristi trajnostne mobilnosti
Na ministrstvu za infrastrukturo za zdaj končne odločitve še ni. V občinah pa opozarjajo, da bi lahko nekatere odseke začeli graditi takoj – saj je zanje že vse pripravljeno.
»Da bi vsaj ta del, kjer je papirologija zložena, načrti so, revizija je bila, zemljišča so pridobljena, da bi nam uspelo pridobiti finančna sredstva in opraviti razpis, izbrati izvajalce in to zgraditi,« dodaja Kramberger.
Usoda enega največjih kolesarskih projektov v severovzhodni Sloveniji bo znana predvidoma še to poletje.
Župani in uporabniki si želijo, da bi država vendarle prepoznala dolgoročne koristi trajnostne mobilnosti.
