Kmetija Čeh ohranja tradicijo, razvija poljedelstvo in živinorejo ter navdušuje s česnovim čipsom

| v Lokalno

Obiskali smo naj kmetijo po izboru bralcev Ptujinfo.

Bralci Ptujinfo ste v nedavni anketi prvič izbirali naj kmetijo na Ptuju in največ glasov, kar 60,31 odstotka, namenili Kmetiji Čeh iz Podvincev.

Kmetijo Čeh smo obiskali in se pogovarjali s Sandro Čeh, ki je za Ptujinfo pojasnila, da se je v družino, ki se že dolga leta ukvarja s kmetijstvom, priženila in nato kmetijo prevzela pred osmimi leti.

Preusmeritev v živinorejo in poljedelstvo

Pred približno desetimi leti so bili še tipično mlečna kmetija in so imeli krave molznice ter prodajali mleko, z njenim prevzemom pa se je to spremenilo.

»Takrat ko smo mladi prevzeli vajeti v roke smo želeli stvari narediti malo drugače in smo se preusmerili, tako da se zdaj ukvarjamo z živinorejo in poljedelstvom,« je v smehu razložila Sandra.

Cena mleka je v tistem obdobju padla, tako da tudi z ekonomskega vidika, ni bilo smiselno vztrajati.

Na kmetiji sta redno zaposlena dva, pri delu pa pomagajo tudi stari starši in njuni trije otroci. Čeprav je Sandra lastnica kmetije, o vseh pomembnih odločitvah vedno razpravljajo skupaj ter jih sprejemajo kot družina.

Strojna dela v večini prevzemajo moški, fina dela pa ženske, ampak se zlahka zamenjamo, »saj znamo tudi me voziti traktor in viličarja.«

Katero živino imajo in kaj pridelujejo?

V hlevu imajo okoli 300 govejih pitancev, na njivah pa krompir, čebulo, česen in zadnja tri leta še zelje.

Letos so pridelali štiri hektarje krompirja, dva hektarja ptujske rdeče čebule, sedem hektarjev zelja in 60 arov česna. Vse omenjeno na kmetiji prodajajo. Ob cesti, kjer je vhod na domače dvorišče, imajo premične table, s katerimi označijo, kaj imajo trenutno v prodaji.

Trenutna napisa krompir in ptujska rdeča čebula označujeta, da sta na voljo, hkrati pa pri njih dobite še česen, posušeno ptujsko rdečo čebulo, česnov čips, česen v prahu in česnovo sol. 

Dopolnilna dejavnost

Ker na Kmetiji Čeh pridelajo velike količine čebule in česna, se del pridelka uvrsti med drugorazrednega. Namesto da bi ga zavrgla, je Sandra našla rešitev, skladno s svojo filozofijo samooskrbe in spoštljivega odnosa do hrane. Tako je iz drugorazrednega česna nastal česnov čips.

Ideji sta sledila še česen in čebula v prahu, pozneje pa so zaradi velikega povpraševanja začeli predelovati tudi prvorazredne pridelke, saj se njihovi izdelki izjemno dobro prodajajo.

»Stranke so zgleda prepoznale praktičnost, okus in kvaliteto teh izdelkov,« je dejala Sandra.

Vsako leto izdelke prijavijo tudi na ocenjevanje Dobrot slovenskih kmetij, kjer so uspešni in to je dodatna potrditev tako za njih, kot za stranke.

Dela jim ne zmanjka

»Je pa tukaj ogromno ročnega dela. Najbrž si človek težko predstavlja, koliko stvari v bistvu še delamo ročno in koliko dela ter truda vložimo v kmetijo.«

Svoj izziv pa potem kmetu predstavlja tudi prodaja, marketing, ogromno je birokacije in ostalega, je še dodala Sandra.

Za večjo varnost dve žili dohodka

Kmetija torej temelji na dveh žilah dohodka, poljedelstvu in živinoreji, kar pomeni, da če pride do težav pri poljedelstvu, se lahko zanesejo na živinorejo in obratno. Pri poljedelstvu so še posebej odvisni od vremena.

Razne vremenske nevšečnosti lahko zdesetkajo pridelek ali pa poslabšajo njegovo kakovost. Z letošnjo letino so sicer zadovoljni. Je količinsko manj pridelka, ampak je dobre kakovosti.

Sandra je razložila, da država in ptujska občina sicer pomagat z zavarovanji, da pa v primeru škode še vedno ostanejo brez hrane na mizi.

Prednost bi morala imeti domača hrana

Sandra razume, da je uvoz zelenjave v določenem obsegu potreben, vendar si želi, da bi imela domača pridelava prednost. Sprašuje se, zakaj bi uvažali krompir, dokler imamo še vedno na voljo kakovosten slovenski krompir. Po njenem mnenju je domača zelenjava ne le bolj sveža, temveč tudi kakovostnejša od uvožene.

Želi si tudi, da bi se kmetje več povezovali med seboj, saj ima občutek, da se zdaj vsak sam zase bori za svoj obstoj.

Prizadevanja za prepoznavnost

Sami so si za prepoznavnost prizadevali zadnjih nekaj let. Pripomoglo je tudi, da so dvakrat prejeli naziv Kmetija leta v Mestni občini Ptuj, imajo svojo spletno stran, tudi Facebook stran, kjer Sandra občasno deli recepte z njihovimi pridelki in izdelki, pa tudi čim več se pojavljajo na raznih dogodkih.

Na Ptuju pogreša bolj živahno tržnico: »Zdaj ni parkirišč, pa tudi malo ljudi živi v mestnem jedru, kdo bo torej prišel na tržnico?«

Kot rešitev je omenila možnost občasnega sejma, na primer enkrat mesečno, kjer bi se lokalni kmetje, obrtniki in rokodelci lahko predstavili.

Veliko pa jim pomeni tudi naziv naj kmetija na Ptuju po izboru bralcev Ptujinfo. Presenetilo jih je, da so bili prepričljivo izbrani, hkrati pa je to za njih velika pohvala in potrditev.

Kmalu še praznična darila ...

Vsako leto pripravijo tudi praznična darila, ki jih številna podjetja izberejo kot poslovna darila, Sandri pa je najbolj pri srcu, da se ta podjetja in posamezniki vračajo ter preko obdarovanj širijo dober glas o Kmetiji Čeh.

Preberite še

Komentarji

Beton23

Čestitam!

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura