Kmetija Stanka Mlakarja ostala brez protipoplavne zaščite, ministrstvo krivdo za to vali kar na 87-letnika

Leta 2023, ko so katastrofalne ujme prizadele velik del Slovenije, je premier Robert Golob obljubil, da bo država zagotovila varnost vsem prebivalcem. 

Da temu ni čisto tako, kaže primer 87-letnega Stanka Mlakarja iz okolice Ptuja, o katerem smo poročali že včeraj. Njegova kmetija je bila v načrtu protipoplavne zaščite povsem prezrta.

Mlakarjevo domačijo so hude poplave prizadele že leta 2012. »Takrat je bila meni voda čez pas,« je povedal Stanko Mlakar in pokazal nivo poplavne vode. Podoben scenarij se je ponovil avgusta 2023. Družina je upala, da bo v okviru protipoplavnih ukrepov v občini Starše tudi njihova domačija dobila ustrezno zaščito. A ko so začeli graditi zidove in urejati nasipe, je postalo jasno, da Mlakarjeva kmetija ostaja nezaščitena.

»V primeru poplav bodo naši objekti izgledali kot otoček sredi jezera oziroma reke Drave,« je povedala Vesna Medved, sicer njegova krščenka.

Ministrstvo bi krivdo zvalilo kar na upokojenca, čigar kmetija je ostala povsem nezaščitena

Kot smo poročali že v včerajšnjem članku, naj bi bil 87-letnik pri podpisu soglasja za gradbeni projekt zaveden. Na ministrstvo za naravne vire in prostor smo včeraj v zvezi s primerom Stanka Mlakarja naslovili nekaj vprašanj. 

Iz odgovora, ki ga je podalo ministrstvo, pa lahko sklepamo, da za nastalo situacijo krivijo kar 87-letnika samega.

»Domačija Stanka Mlakarja na naslovu Zlatoličje 48 in 48b je bila že od začetka vključena v načrtovanje protipoplavnih ukrepov v okviru projekta povečanja poplavne varnosti v občini Starše. Ker je domačija nekoliko odmaknjena od strnjene pozidave, so projektne rešitve predvidevale zaščitne ukrepe, ki bi zahtevali posege na zemljišča v lasti gospoda Mlakarja. Žal je že v zgodnjih fazah načrtovanja gospod Mlakar izrecno nasprotoval kakršnimkoli gradbenim posegom na svojem zemljišču, kar je bilo ustrezno dokumentirano v postopkih. Zaradi tega projektant ni mogel načrtovati gradnje protipoplavnih zidov ali nasipov na njegovi parceli. V iskanju alternativne rešitve so bili predvideni individualni ukrepi, in sicer vgradnja snemljivih protipoplavnih panelov in hidroizolacija objekta do predvidene višine stoletnih voda (Q100), kar zagotavlja enako raven poplavne varnosti, kot jo bodo imeli tudi ostali prebivalci območja,« so sporočili iz ministrstva.

Družina Stanka Mlakarja te trditve odločno zavrača. »Očitno se celostni zaščiti odrečeš še preden ti je ponujena. Moj boter nikoli ni nasprotoval celostni zaščiti, ker mu ni bila ponujena. Dejansko smo se od vsega začetka borili, da bi šel zid po našem zemljišču. Če ne bi bilo to res, ne bi dal pritožbe, niti iskal alternativnih rešitev,« je povedala Medved.

Ko so Mlakarjevi svojci ob začetku gradnje aprila 2023 ugotovili, da je bil Stanko zaveden glede namena posegov, so podali pritožbo na upravno sodišče. 

»Po izdaji gradbenega dovoljenja 4. maja 2023 je Mlakar vložil pritožbo, zaradi česar se je postopek pravnomočnosti podaljšal. Pritožbo je ministrstvo za naravne vire in prostor zavrnilo, Upravno sodišče Republike Slovenije pa je dne 25. februarja 2025 tožbo pravnomočno zavrnilo. Gradbeno dovoljenje je tako pravnomočno od 25. februarja 2025, gradnja pa poteka skladno z veljavno zakonodajo,« so na ministrstvu še zapisali v odgovoru.

Da se je sam postopek res podaljšal za dve leti, pritrjuje tudi Medved. 

»Dve leti odkar je postopek stal, niso naredili ničesar. Lahko pa bi pripravili novo projektno dokumentacijo, pridobili soglasja in izdelali celotno gradbeno dovoljenje na novo,« je poudarila Vesna Medved.

Sprašujejo se, kako lahko betonski protipoplavni zidovi nudijo enakovredno zaščito, kot paneli? 

Kot poudarjajo Mlakarjevi svojci, njihov boj ni povezan z medsosedskimi odnosi, temveč z dejstvom, da je bila Mlakarjeva domačija v primerjavi z drugimi obravnavana neenakopravno in prepuščena na milost in nemilost naravi.

Na naše vprašanje, ali ga je strah morebitnih novih poplav, je Stanko Mlakar odgovoril: »Ja, seveda. Voda vse uniči – rastline, hišo, vse, kar voda doseže.«

Kljub njegovim strahovom ministrstvo vztraja, da se projekt izvaja skladno z veljavnim dovoljenjem, in da naj bi se z izvedbo individualnih ukrepov poplavna varnost izboljšala.

»Sprašujemo se, kako je mogoče, da so zaščitni paneli enako varni kot betonski zidovi. Mi bomo neposredno izpostavljeni reki Dravi in brez možnosti izhoda. To ni enakovredna zaščita, to je zavajanje,« je še dodala Meved.

Čeprav je minister za naravne vire in prostor Jože Novak v telefonskem pogovoru z družino pred dnevi obljubil obisk, se v družini Medved sprašujejo, kakšen je sploh namen tega obiska, če zasnove projekta ostajajo nespremenjene.

»Pošteni moramo biti drug do drugega,« je dejal.

Kot so sklenili njegovi svojci, bodo za pravično zaščito domačije vztrajali do konca. Na Vrhovno sodišče so že vložili predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča v Celju, po potrebi pa se bodo obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.