Učitelji so tisti, ki izven doma pomagajo izoblikovati otroke in mladostnike. Z njimi so v tesnem stiku vsak dan, saj v šoli prevzamejo vlogo voditeljev zvedavih umov, učijo - ne le predmeta - tudi, kaj je prav in kaj narobe.
Za naj učitelja ste bralci Ptujinfo izbrali Milana Černela, učitelja matematike na Osnovni šoli Mladika. Za seboj ima že 25 let dolgo učiteljsko kariero, pot pa je začel na breški osnovni šoli.
Nekaj časa je poučeval tudi na osnovni šoli v Brežicah, le zadnjih par let pa je del kolektiva učiteljev Mladike. A, kot kaže, je že pustil globok vtis.
Matematika - predmet, ki - milo rečeno - ni posebno drag večini učencev, je predmet, ki ga Černel predaja učencem. Poučuje tudi tehniko, a pove, da mu je matematika ljubša. Mnogi pa ne vedo, da je Černel opravljal sprejemne izpite iz matematike. Dvakrat neuspešno. Tako je po poklicu strojni tehnik, a je študijsko pot kasneje nadaljeval s smeri matematike.
To pove z nasmeškom. Vzponi in padci so del vsakega. Ocene ne definirajo učencev in to je nauk, ki ga želi predati na svojih urah. Biti prijazen - to naredi človeka.
»Naše matematike niso tipične matematike,« začne razlagati Černel. Dotaknejo se vseh aktualnih stvari. Nekaj minut tako namenijo dogajanju na šoli, celo politiki, dogajanju v mestu ali le preprosto kakšni zgodbi, izkušnji. Ne uči le matematike, rad preda tudi kakšno vsakdanjo modrost, nauk ali le preprosto opomniti učence: bodimo prijazni.
Zdi se mu, da je osnovna šola izjemno splošna. Učenci, ko jo zapustijo, imajo za seboj stotine ur matematike, slovenščine in drugih predmetov. Znanje pa nekako izgine. »Nekega znanja o sebi, priprav na življenje, pa ni,« pove.
Šaljivo prida, da jih včasih celo opomni, kako v življenju 'plonkati'. A dejansko jih opozori, naj gledajo širšo sliko. In kako jih nauči 'plonkati'? Le preprosto opozorilo, da okoli njih visijo plakati, ki jim lahko tudi med preverjanji znanj nudijo pomoč. Preprosti namig, ki se ga lahko spomnijo tudi kasneje.
»Kar je meni bolj pomembno od vseh teh ocen, je to, da je nekdo človeški. Da ima nekdo tiste osnovne lastnosti, da te pozdravi, reče hvala, prosim, dobro jutro, dober dan. In to je tisto, kaj pri meni šteje,« nadaljuje učitelj matematike.
»Nikoli ne vemo, kaj se dogaja doma«
Imajo učitelji svoje najljubše učence? »Ne,« je jedrnat odgovor Černela. Jasno poudari, da najljubših učencev nima. Posebno mesto pri njem imajo razredi, ki jih vodi kot razrednik, a učencev, ki bi mu bili bolj pri srcu kot drugi, ni.
Doda pa, da se mnogokrat postavi v bran učencem, ki so nekoliko etiketirani. Učenci, ki večkrat povzročijo kakšno 'lumparijo', jim te ne spregledamo tako zlahka kot tistim, ki so nekoliko bolj 'umirjeni'. Doda, da besedne zveze 'pridni učenci' ne uporablja rad.
»Nikoli ne vemo, kaj se dogaja doma. Zakaj je nekdo morda malo slabše oblečen ali hodi kasneje v šolo ali zamuja. Tisti že ima neko etiketo in meni je najbolj grozno, da se te etikete samo lepijo gor,« pristavi.
Kaj naredi dobrega učitelja? Izkušnje
Ob vprašanju, kaj naredi dobrega učitelja, je Černel mnenja, da so to izkušnje. A ne kakršnekoli. Večkrat negativne kot pozitivne. Mnenja je, da so ga prav negativne izkušnje najbolj utrdile.
V svojih 25 letih je spoznal različne otroke in mladostnike. Spomni se obilice anekdot in zabavnih zgodb, vse pa si delijo eno - učenca ne prepustiti, temveč voditi do želenega rezultata. Kako? Zaupa nam zabavno prigodo, ko je učenca, ki mu matematika ni šla od rok, posedel k učenki, ki je pri predmetu blestela. Dobila sta iste teste, pa tudi spregledal je kakšen pogled v test sošolke. »Prepisal je, ampak na žalost tudi ime in priimek,« deli zgodbico Černel.
Delo z učenci pa pomeni tudi delo s starši. Dodaja, da posebno slabih izkušenj s starši nima. Tudi učencem pojasni, da je med njimi komunikacija zmeraj odprta. Ne moti ga, če ga učenci dodajo na Facebooku, pove, da tudi prav rad spremlja odraščanje tistih, ki so pri njem gulili klopi.
Z veseljem se udeleži tudi kakšne valete, a ne pride praznih rok. V svoje dnevnike si vestno zapisuje svoja opažanja učencev, opombe, pa tudi lumparije. Ti dnevniki so spremljevalci nekaterih zaključnih prireditev, kjer lahko učenci z učiteljem obujajo spomine.
Dobiti enko, dati enko
Le kdo se ne spomni svoje prve enke. Osebni poraz, težak občutek, izguba motivacije. Kako pa se pri podelitvi zloglasne enke počuti učitelj?
Černel najprej pove, da so razlogi za slabimi ocenami različni. Do osebnih težav, blokade pa enostavno preslabe pripravljenosti. Vsem svojim učencem pa je pripravljen nuditi pomoč. Pred poukom ima vrata odprta za vsakogar, ki potrebuje dodatno razlago.
»Včasih je tak čuden občutek, ko veš, da ni samo to, da učenec dobi ena. Najhuje je, da mora priti domov, mora to povedati staršem, dobi še kakšno kazen, to je meni še huje,« pravi. Zato skuša učencem priti nasproti - vedo, kaj se morajo naučiti, in vedo, da jih pomoč čaka za vrati zbornice.
Pouk od doma je vplival tudi na empatijo učencev
Černela pa povprašamo tudi o epidemiji. Na šoli Mladika uči dve leti, kar pomeni, da so ga učenci sprva spoznavali predvsem virtualno, skozi ekran. Pri povratku v šolske klopi pa je opazil pomembno razliko. Učenci več ne kažejo empatije, kot so jo pred epidemijo.
Poudarja, da več toliko ne čutijo bolečine drugih, postali so individualisti.
»Včasih so drug drugega dosti bolj čutili. Kar je čisto normalno. Oni so bili zaprti v svoj prostor, v svoj krog ljudi. Saj pri nas je bilo isto. Ali so odrasel, ali si otrok, si bil omejen na svoj krog okoli sebe,« nadaljuje.
Doda, da se pozna tudi izguba ali manko določenega znanja, a to ga ne skrbi preveč. Verjame, da se z delom ta manko nadoknadi. Razlike so predvsem pri dojemanju otrok.
Pri pouku preko kamere je le enkrat želel, da se preko ekranov pokažejo vsi. Mnenje je hitro spremenil. »Sem si mislil, ej, kdo sem pa jaz, da lahko to zahtevam,« pripoveduje. Tudi pri pouku na daljavo, pa je zahteval odzivnost učencev. Želel je, da so odzivni in tako pokažejo, da so prisotni in sodelujejo.
Černel večkrat skozi pogovor izpostavi, pomen izkušenj. Videti in opaziti prakse okoli sebe, prevzeti dobro in izločiti slabo. Tudi obdobje dela od doma in koronavirusa mu je dalo novo širino. Doda, da zdaj bolje razume učence, ki jim v šoli gre nekoliko težje.
Učilnica, ki navdahne
Se še spomnite, kje se je nahajala vaša matematična učilnica? Mnoge bi ob sprehodu skozi hodnih še spremljal cmok v grlu in težak občutek. Matematik nas pospremi do svoje učilnice na koncu hodnika. A za vrati ni tipična matematična učilnica.
Po zidovih zares visijo matematični pripomočki, a prostor je rezerviran tudi za navdihujoče misli. Ste se kdaj vprašali, kdaj boste potrebovali vso matematično osnovnošolsko znanje? Černelovi učenci se tega ne sprašujejo. Na zidu visijo tudi razlage, kako je matematika povezana z raznimi področji, kot je umetnost, zgodovina, prehrana, pa farmacija, arheologija - kar vam pade na pamet!
Svojo učilnico si v prijeten prostor učenja opremlja sam, s svojimi zamislimi.
A posebno navdihujoče je opremljena tabla, ki učence vsak dan opomni na najpomembnejšo stvar. Ne ulomki, formule ali geometrijski liki. »Bodi tisti, ki je srčen in prijazen,« je vodilo, ki ga otrokom želi predati naj učitelj.