Cirkulane so ena tistih slovenskih občin, ki jih je obilno deževje najbolj prizadelo. Haloze odlikuje naravna specifika, ki jo redko najdemo drugod. Narava - slovenska Provansa - krilatica, s katero Haloze radi poimenujemo, a letos je, kot že kdaj poprej, ponovno pokazala zobe.
O trenutni situaciji v občini, o situaciji, ki bi lahko pod vprašaj postavila tudi že podpisane projekte, o vladni pomoči in stiskah, smo se pogovarjali z Antonijo Žumbar, županjo Cirkulan.
Skupna škoda po ujmi v Halozah čez 4,7 milijona evrov
Haloški gasilci so med obilnim deževjem v Cirkulanah opravili kar 120 intervencij, plazov je bilo kar 68 - le takih, kjer se je zemljina zasipala na ceste in dovoze. Če vštejemo še kmetijske plazove, je številka še mnogo višja.
13., 14. in 15. maj so trije dnevi, ki bodo močno zaznamovali tudi proračun občine Cirkulane. Občasno se še zmeraj zasipavajo plazovi na travniških površinah, a škoda je večinoma že popisana, okvirni stroški sanacije so sešteti.
Skupna škoda po ujmi v Halozah je čez 4,7 milijona evrov. Za primerjavo - v proračunu občine je 2,5 milijonov evrov tekočih prihodkov.
Skupna škoda ne pomeni le škode na infrastrukturi občine, temveč je to skupna škoda na območju. Te je krepko čez celoletni občinski proračun.
Zaradi posledic zemeljskih plazov so morali dve hiši izseliti. V eni je živela petčlanska družina, v drugi ena oseba. Petčlanski družini so našli prostor v Podlehniku. Za eno hišo so strokovnjaki določili, da se bo oseba lahko vrnila domov, za drugo občina še čaka pojasnila strokovnjakov.
Prioriteta so ceste, a sanacija bo dolga
Za občino je zdaj prioriteta sanacija cest, je dejala Žumbar. Veliko zemljine so s cest že odstranili, najnujnejše tako sanirajo po seznamu prioritet. Nadaljevali bodo z navažanjem gramoza na tiste ceste, kjer je možno, da jih z manjšimi posegi sanirajo sami.
Druga težava so izvajalci, ki so močno zasedeni. Županja pove, da imajo, na srečo, izvajalca, sokrajana, ki že od začetka s stroji in navažanjem gramoza opravlja prioritetne sanacije.
Govora je o morebitnem intervencijskem zakonu, ki bi bil nujen, saj bi tako država na pomoč priskočila občinam, ki jim bo deževje oklestilo proračun. A zagotovo še ni nič. Mnogi projekti so tako pod vprašajem.
V Cirkulanah bodo najprej, kot rečeno, sanirali hitre popravke, manjše posege. Nujna tudi sanacija plazu pod Borlom, ta je bil vštet v proračun, gre za cesto Plešivica - Borl. A tudi ta projekt je lahko pod vprašajem - če denarja za to sanacijo ne bo, se sanacija ne bo mogla izvesti. Sanacija je bila predvidena tudi za cesto Pristava - Gradišča, a zdaj je tam odneslo še večji del zemljine.
Podpisana je že pogodba za obnovo ceste Medribnik - Cirkulane, ta pogodba je podpisana od časa še pred ujmo. Tudi za to bi mogla sredstva obstati.
Haloze - pozabljen košček Slovenije
Na to, da izračun povprečnine ni primeren, je opozorilo že več županov. Občine se med seboj razlikujejo po potrebah, po površinah in pa željah. Nekatere bi morale več vlagati v kulturno dediščino, druge v infrastrukturo.
Država pa občinam zagotavlja financiranje na podlagi sistema primerne porabe. Preračunajo povprečne stroške na prebivalca oziroma povprečnine. Na podlagi te povprečnine izračunajo znesek primerne porabe - tako pridemo do dela proračuna občine.
Pri tem pa Žumbar opozarja, da gre v primeru Haloz za manj razvito obmejno območje. Iz tega razloga pove, da bi pričakovali, da jim država nameni večjo pozornost.
»Če bi bile Haloze zraven Ljubljane, bi bile drugačne,« doda.
Ljudje izgubljajo upanje, pove županja. Kar ovira razvoj Haloz, je tudi prostorski načrt, zaradi katerega si mladi ne morejo načrtovati prihodnosti na tem območju, gradnja je otežena oziroma onemogočena. Naselitev se spodbuja le v urbanih območjih, podeželje pa ostaja odrinjeno na rob.
Delovna sila odhaja, tudi čez mejo. Mladi se preseljujejo bliže večjim občinam, haloške pa se borijo za sredstva, ki bi zagotovila zgolj osnovno sanacijo infrastrukture - ne le po ujmi, vendar možnosti za pridobitev za zdaj ni.
Cirkulane bi lahko pred časom kot mejno območje vstopile v dogovor s hrvaško občino za sanacijo nekaj kilometrov cest. Županja pove, da se je za postopke, nekaj sredstev zanimala na ministrstvu. Odgovora ni bilo. Istočasno se je premaknila schengenska meja, promet na prehodu Medribik se je močno povečal, predvidena je bila infrastrukturna investicija - tudi ta je izginila iz državnega proračuna.
»Leta tečejo, ljudje pa, seveda, nimajo potrpljenja. Kot da smo lokalne skupnosti nebodigatreba glede na raven države,« doda županja.
Rešitev bi bil interventni zakon
Interventni zakon bi lahko bil pomoč države pri sanaciji območij. A tudi pri tem se poraja vprašanje razdelitve sredstev. Koliko bi bilo namenjeno Halozam in koliko ostalim prizadetim občinam?
»Tudi pri tej razdelitvi je zelo pomembna moč. Haloški župani smo skrbni, skromni, delamo s tem kar pridobimo. Cestno vzdrževanje v Halozah je bistveno višje kot drugje, zimska služba je višja, izgradnja cest je višja, šolski prevozi ... Vse te stvari višajo stroške,« razlaga Žumbar in doda, da se ji zdi prav, da bi občine na haloškem območju dobile v zakonu drugačen status.
Tako bi lažje sanirali infrastrukturo, kar je, nujno. Občani so namreč izgubili dostope do domov, vozijo se naokrog, brez sredstev, pa bo občina, ki se ji je v roku nekaj dni proračun zamajal, ostala brez primerne sanacije osnovne infrastrukture.
Kdo je po ujmi obiskal Haloze?
Haloze so bile, kot rečeno, eno najbolj prizadetih območij v Sloveniji. Zgolj v Cirkulanah se je sprožilo krepko čez sto plazov.
Haloške župane je obiskal Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. 18. maja so haloški župani opravili interventno srečanje s skupnim pozivom na državo, da bi ta po hitrem postopku sprostila sredstva za sanacijo nastalih situacij. Govora gre torej o pozivu za interventni zakon.
Žumbar pove, da se je za dialog z državnim vrhom zavzemal tudi ptujski poslanec iz vrst Gibanja Svoboda Dejan Zavec.
Prebivalci Haloz so s svojim delom sicer že sami preprečili hujše škode. Z motikami, lopatami, so sami sanirali, kar se je dalo. »S svojim fizičnim delom so preprečili nadaljnje škode,« pravi županja.
»Res sem hvaležna ljudem za vse to, da sami poprimejo,« doda.
Županja je pogovor zaključila z apelom, kot so ga naslovili že vsi haloški župani. Odločevalci naj pomislijo na celotno haloško območje.
Starejše novice
