Na Ptujskem pozeba v sadovnjakih ponekod do 100-odstotna, suša močno znižuje količino pridelka.
Zaradi spomladanske pozebe je v sadovnjakih na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj pri hruškah odpadlo do 70 odstotkov plodov.
Pri jablanah na nižjih legah je škoda ponekod tudi 100-odstotna, na višjih legah pa do 40-odstotna, je povedal vodja ormoške enote kmetijske svetovalne službe Ivan Puklavec.
Izrazite poškodbe so zabeležili tudi pri koščičarjih, kot so breskve in marelice, predvsem v nižjih legah, je na razširjeni seji sveta območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ptuj opozoril Puklavec, ki je predstavil stanje na celotnem območju ptujskega zavoda.
Ta zajema območje od meje s Hrvaško prek občin Ormož in Središče ob Dravi ter Mestne občine Ptuj do Lenarta ter Haloz.
Vinogradi in krompir prav tako prizadeti
Kot je pojasnil, je bila pozeba najizrazitejša prav v nižjih in izpostavljenih legah, kjer so bile posledice najhujše.
Pri vinogradih je škoda odvisna od mikrolokacije - na posameznih nižjih območjih je lahko dosegla tudi do 100 odstotkov, medtem ko drugod ni bila tako izrazita.
Poškodbe so utrpele tudi trsne cepljenke, je dodal Puklavec. Pozeba je prizadela tudi zgodnji krompir, kjer je zaradi poškodb rastlin prišlo do zamika pridelka od enega do treh tednov ter zmanjšanja pridelka za 20 do 30 odstotkov.
Suša dodatno poslabšala razmere
Poleg pozebe so kmetijsko pridelavo močno zaznamovale tudi sušne razmere. Po Puklavčevih besedah je na območju Ptuja od marca do maja primanjkovalo približno 100 milimetrov padavin.
Neenakomerna porazdelitev dežja je dodatno poslabšala razmere, saj je na nekaterih območjih padlo bistveno manj padavin kot drugod.
Suša je že vplivala na več kultur. Prvi odkos travinja je bil količinsko zmanjšan za 40 do 50 odstotkov, je povedal. Pri žitih so na lažjih tleh opazni manjši klasi in nižja rast, na rodovitnejših tleh pa sušenje rastlin od spodaj navzgor, kar napoveduje slabšo kakovost in manjša zrna.
Ponekod morali posevke sejati znova
Pri koruzi, oljnih bučah in soji so sušne razmere povzročile slab in neenakomeren vznik, ponekod pa so morali pridelovalci posevke celo presejati, kar pomeni dodatne stroške, je opozoril.
Setev je bila marsikje zamaknjena, kar bo vplivalo na poznejši razvoj rastlin. Podobne težave so imeli tudi pridelovalci pri pripravi tal, saj so morali na padavine čakati, da so lahko sploh izvedli setev.
Tudi pri oljni ogrščici se že kažejo posledice suše, z manjšimi stroki in drobnejšimi zrni, kar pomeni izpad pridelka za 20 do 30 odstotkov.
Kot je opozoril Puklavec, se lahko ob nadaljevanju suhega in vročega vremena razmere še poslabšajo. Ob morebitnih zadostnih padavinah pa bi se stanje pri poznejših kulturah lahko še delno izboljšalo, vendar bodo tam, kjer je bila škoda že povzročena ali je bila setev ponovljena, pridelki manjši, stroški pridelave pa višji.
