V Pomurju potekalo prvo ocenjevanje nekoč prepovedane pijače, slavil »pridelovalec« iz okolice Ptuja.

V Beltincih je namreč potekalo prvo ocenjevanje aromatiziranih fermentiranih pijač. Te so bile dolga leta prepovedane, z letošnjim letom pa se je to spremenilo. Ta vrsta pijače je ponovno legalna in naprodaj, sedaj pa je potekalo tudi prvo ocenjevanje.

Dnevni bar »Geza se zeza« je bil prizorišče, kjer so se zbrali večinoma ljubiteljski »pridelovalec« samorodnic, predvsem iz severovzhodnega dela države. Ti so svoje pijače prinesli na pokušino v Beltince, kjer so najprej naredili posebno selekcijo med več kot 200 vzorci. Na uradno ocenjevanje je šlo 71 najboljših, ki so po mnenju mladih strokovnjakov najbolj prepričala in se uvrstila v ožji izbor.

Dogovorili so se za enotno ocenjevanje vseh vrst te domače pijače, in sicer od šmarnice, do jurke, klitona, gemaja in drugih. Za ocenjevanje sta bila zadolžena mlada strokovnjaka Katarina Puhan in Bogojine in Dorian Gjerkeš iz Fikšincev.

Po njunem mnenju si je na prvem ocenjevanju aromatiziranih fermentiranih pijač zlate medalje zaslužilo deset »pridelovalcev«. 

To so Miha Žitnik (Starošince – Kidričevo), Branko Merklin (Černelavci), Jože Kovač (Murska Sobota), Bela Küzmič (Veščica), Alojz Černela, Tine Berden (oba Filovci), Jože Trep (Spodnji Duplek), Vili Krepek (Dvorjane), Mirko Poredoš (Ižakovci) in Jože Kavaš (Beltinci).

Želijo ustanoviti društvo ljubiteljev samorodnic

Na ocenjevanju je bila prisotna tudi Prekmurska vinska kraljica Špela Casar, beseda pa je nanesla tudi na to, da bi se tovrstno ocenjevanje vse bolj razvijalo. Želijo si namreč, da bi iz tega ocenjevanja nastal vseslovenski festival pijač iz samorodnic, do takrat pa si želijo ustanoviti društvo ljubiteljev samorodnic.

Stare sorte samorodnic, ki jih poznamo pri nas so še vedno dokaj razširjene in se še širijo. Pri nas tako poznamo šmarnico, otelo, klinton, bakuš, gemaj, izabelo in jurko, med tistimi manj znanimi pa so delavare, herbemon in York Madeira.

Prvi s tovrstno penino

Geza Farkaš, ki je bil vodja projekta in organizator ocenjevanja pravi, da želijo to vrsto pijače še bolj popularizirati.

»Namen tega ocenjevanja je predstavitev vseh teh domačih aromatiziranih fermentiranih pijač. S takim dogodkom želimo tudi pokazati, da se ta pijača tukaj že dolgo proizvaja in da to ni drugorazredna pijača. Jaz pravim, da je to zdrava pijača. Lahko se pohvalim, da sem verjetno prvi na svetu naredil penino takšne vrste. Zavedamo se, da smo Pomurci in želimo to pijačo še bolj popularizirati.«

Šmarnica odporna proti pozebi

Spomnimo, sodno medicinsko izvedensko mnenje iz leta 1970, s podpisom doktorja Janeza Miličinskega, je spodbilo obtožbe o šmarnici kot nevarni vinski sorti. Po tedanjih analizah naj bi bila vsebnost metilnega alkohola neznatna, simptomi zastrupitve pa naj bi bili enaki kot v primeru predoziranja z etilnim alkoholom.

Sicer pa je šmarnica hibridna, samorodna vinska trta, ki so jo ustvarili zaradi večje potrebe po odpornih vinskih trtah. V naših krajih se je tako razširila po razsajanju vinskih bolezni v času po terezijanskih reformah. Ta samorodna trta je namreč odporna na pogosti bolezni oidij in peronosporo. Odporna je celo proti pozebi, predvsem pa gre za ekološko sorto, saj je po vsakem deževju ni potrebno škropiti.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice