V javnih ustanovah, kjer se srečujejo ljudje različnih verskih in kulturnih prepričanj, je priprava obrokov, ki bi ustrezali vsem, pogosto velik izziv.
S takšno težavo so se nedavno srečali v mariborski porodnišnici, kjer so bolnici muslimanske veroizpovedi pomotoma postregli svinjino.
Po informacijah, ki smo jih pridobili, je osebje na napako opozoril bolničin mož, ki ga je dogodek zelo razburil.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so potrdili, da je do incidenta prišlo, a podrobnosti niso želeli razkriti. V telefonskem pogovoru so povedali: »Težavo smo hitro rešili in ni prišlo do hujšega spora.«
Dodali so še, da pri pripravi diet vedno spoštujejo vero in kulturo posameznika.
O incidentu se je odzvala tudi Islamska skupnost Slovenije. Njihov odziv objavljamo v celoti.
»Kot ste že sami ugotovili, morebitne zaplete glede prehrane v bolnišnicah naši člani rešujejo brez večjih težav. Na naš naslov nismo še prejeli komentarja ali opazke, da se v bolnišnicah ne bi mogel zagotoviti obrok, primeren za muslimane.
Na področju šolstva pa je žal slika nekoliko drugačna. Vsakodnevno, posebej pred začetkom šolskega leta, prejemamo klice in e-maile, v katerih nas starši prosijo za pomoč pri zagotavljanju obroka brez svinjine.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je v najobsežnejši analizi doslej sedem tednov spremljala javno dostopne jedilnike slovenskih osnovnih šol. Ugotovili smo, da je svinjine v obrokih za otroke bistveno več, kot to narekujejo prehranske smernice. Prehranske smernice so dobre, če bi jih spoštovali, bi bilo na krožnikih otrok manj svinjine, ki jo strokovnjaki na splošno označujejo za manj priporočljivo meso. Obstaja kar nekaj osnovnih šol, ki so prisluhnile otrokom s tovrstnimi potrebami in te šole ne poročajo, da bi zaradi tega imeli potrebo po dodatnem delu ali dodatnem kadru. Pomembno je, da so šole okolje, v katerih se otroci učijo sodelovanja in sobivanja.
Ne zahtevamo halal prehrane in ne zahtevamo ničesar revolucionarnega. Prosimo le za spoštovanje naših prehranskih navad, ki so povezane z ustavno zagotovljeno pravico do svobode veroizpovedi in ki se lahko spoštujejo že samo z doslednim spoštovanjem smernic zdravega prehranjevanja. Več o analizi in javnem posvetu si lahko preberete na povezavi.«
Različnosti je treba spoštovati
Smernice Zavoda za šolstvo ne predvidevajo priprave dietnih obrokov na podlagi verskih prepričanj, temveč le za tiste z zdravniškimi potrdili. Kljub temu eno izmed temeljnih načel organiziranja prehrane v šolah ostaja zagotavljanje optimalnega razvoja otrok, ne glede na njihove značilnosti.
To je potrdil tudi ravnatelj Osnovne šole Franca Lešnika Vuka v Slivnici Franc Gosak: »Temeljno načelo vzgojno-izobraževalnega organiziranja prehrane je, da otrokom omogočimo optimalen razvoj, ne glede na spol, raso, socialno ozadje, kulturo ali veroizpoved.«
Teolog Ivan Štuhec je dogodek osvetlil z vidika pluralnosti in spoštovanja različnosti v demokratični družbi: »Različnosti je potrebno spoštovati. Če bi želeli vsem zagotoviti popolno svobodo pri življenju po verskih načelih, bi morali spremeniti ustavo v smeri ameriškega modela, kjer ima vsaka religija svoje pravice.«
Mimoidoči so izrazili različna mnenja o tem, ali bi morale javne ustanove pri pripravi obrokov upoštevati verska in druga prepričanja.
»Mislim, da ja. Vsak se odloča po svoji meri. Če je nekdo vegetarijanec, naj je zelenjavo, če nekdo ne je svinjine, naj ima to možnost,« je povedala Cvetka. Podobno je menila Danica: »Pravzaprav bi lahko to uredili. Tudi mnogi verni ne jemo svinjine.« Vili je dodal: »Za hrano bi moralo biti poskrbljeno, ne glede na to, kdo si in kaj si.«
Bi morala biti na voljo dva menija - mesni in brezmesni?
Ob tem se pojavljajo ideje, da bi javne ustanove vedno imele na voljo mesni in brezmesni meni. »To zahteva veliko znanja, tako kuhinjskega osebja kot načrtovalcev. Potrebno je vedeti, kako nadomestiti vir beljakovin in drugih hranil,« je opozoril Gosak.
Pri Zavodu Antona Martina Slomška, kjer pripravljajo tudi obroke za druge šole, pa so opozorili, da so nekatere alternative, kot je perutnina namesto svinjine, finančno dražje.
»Posebne zahteve v šolskem sistemu je treba dodatno zaračunati. Če je malica v šoli 1,5 evra in s to ceno ne morejo zadovoljiti posebnih prehranskih potreb, morajo starši doplačati. Posebne želje in potrebe zahtevajo doplačilo,« je dodal Štuhec.
V tej vse bolj kulturno raznoliki družbi, pa se tudi premalo zavedamo svoje identitete, je še poudaril Štuhec - recimo, da se na krožniku katolikov, vsaj kak petek več v letu, ne bi znašlo meso.