Odvzem otroka je zadnja skrajnost, ki jo želijo uporabiti, pravijo v centrih za socialno delo. Zato družinam nudijo pomoč in podporo ter svetovanje, takoj ko se težave pojavijo.
Razlogi za odvzem mladoletne osebe so različni. Najpogostejši so: nasilje, uživanje prepovedanih substanc, zanemarjanje starševske skrbi, zdravstvene težave v družini, vedenjske in čustvene težave, opustitev starševske skrbi, vzgojna nemoč, nasilje v družini, hudo zanemarjanje, zlorabe, psihično, fizično, spolno nasilje, popolna zapustitev otrok.
Center za socialno delo Maribor je lani obravnaval 49 odvzemov mladoletnih oseb, od tega so bili štirje nujni. Leto prej je bilo odvzetih 48 mladoletnikov, od tega pet nujno. Tudi letos so že obravnavali en odvzem.
Najmlajši otrok, ki so ga morali odvzeti na Centru za socialno delo Maribor, je bil dojenček iz porodnišnice.
Kakšno je stanje na Ptuju?
»Na centru za socialno delo Spodnje Podravje ne beležimo povečanja števila predlogov, ki jih podaja center na sodišče v zadevah trajnejših ukrepov, to je torej odvzem otroka z namestitvijo v rejništvo,« je povedala Valerija Ilešič Toš, pomočnica direktorja Centra za socialno delo Spodnje Podravje na enoti Ptuj.
V zadnjih dveh letih so imeli dva primera, ko so na sodišče podali predlog za odvzem otroka in namestitev v rejniško družino.
Letos še nobenega predloga za odvzem otroka
Sicer pa so v okviru področja 'posebno varstvo otrok', kamor sodijo naloge (in ukrepi) za zaščito otroka in njegovih koristi, imeli skupno 72 zadev v letu 2022, v letu 2023 pa 92 zadev.
»Iz tega izhaja, da se je število nalog oziroma zadev, ki jih vodimo v zvezi z zaščito otrok, v zadnjem letu precej povečalo,« razlaga Ilešič Toš.
V letu 2022 so na sodišče podali 20 predlogov za ukrepe (začasne in trajnejše ukrepe skupaj), v letu 2023 pa deset. Od tega vsako leto po en predlog za odvzem otroka in namestitev v rejništvo – skupno torej dva v zadnjih dveh letih.
Zaradi varstva podatkov točne starosti otrok ne navajajo.
V letu 2022 niso izvedli nobenega nujnega odvzema otroka, v letu 2023 so imeli en nujni odvzem, a v tem primeru ni bilo namestitve v rejniško družino, ampak v krizni center za mladostnike.
»V tem letu nismo na sodišče podali še nobenega predloga za odvzem otroka in namestitev v rejniško družino,« pojasnjuje pomočnica direktorja.
Starši imajo več možnosti podpore in pomoči
Ilešič Toš poudarja, da je pomembna naloga centra za socialno delo nudenje pomoči in podpore otrokom, mladostnikom in staršem oziroma družinam.
»Na centrih za socialno delo izvajamo socialnovarstveni storitvi pomoč družini za dom in osebna pomoč. Na centrih pa izvajamo tudi še razne programe za podporo in pomoč družinam,« razlaga: »Na našem centru je to program Laična pomoč družinam, ki je tudi izredno pomemben za procese podpore in pomoči družinam na terenu.«
Kot pravi, imajo starši danes več možnosti vključitve v razne oblike podpore in pomoči tudi na našem območju, kakor je to bilo včasih.
Dodaja, da je poleg vloge centra za socialno delo ključnega pomena vloga staršev: »torej, da starši sodelujejo, da sprejemajo pomoč, da se trudijo spremeniti, kar je spremeniti potrebno, da bodo lahko čim bolj samostojno in ustrezno poskrbeli za svoje otroke ter za njihov celostni razvoj.«
Izpostavlja, da je ob tem izrednega pomena vloga države in skupnosti nasploh, ki s svojo družinsko politiko omogoča, da pristojne službe in institucije delujejo ter da se sploh razvija mreža programov podpore in pomoči otrokom, staršem ter družini kot celoti.
Na centru za socialno delo pomanjkanje kadra
Ilešič Toš poudarja, da je delo na področju družin in ukrepov za zaščito otrok vedno bolj kompleksno in zahtevno.
Na centru za socialno delo so kadrovsko podhranjeni že vrsto let: »Nujno bi potrebovali dodaten strokovni kader, ki bi imel ustrezne pogoje in bi bil usposobljen delati na področju varstva koristi in zaščite otrok ter v procesih podpore in pomoči otrokom in staršem oziroma družinam.
Ko omenja ustrezne pogoje, misli na to, da bi strokovne delavke in delavci imeli manj primerov hkrati: »In bi se lahko posameznemu primeru oziroma družini posvečali bolj, kakor je v skladu z metodami ter sodobnimi koncepti socialnega dela z družino.«
Pomemben je vsak primer posebej
»Ne glede na število zadev, ki jih vodimo, je pomemben vsak primer posebej,« dodaja: »In pomembno je dejstvo, da gre za neposredno delo z otroki in starši, da v skupnih pogovorih naslavljamo izredno občutljive vsebine iz osebnega in družinskega življenja ter da v primerih ukrepov za zaščito otrok močno posegamo v življenje in realnost družin.«
Zato v skladu z družinskim zakonikom, kadar podajajo predloge za varstvo koristi otrok na sodišče, sledijo načelu najmilejšega ukrepa. »To pomeni, da se naj izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njimi mogoče dovolj zavarovati koristi otroka in da naj se otrok staršem ne odvzame, če je s tem mogoče dovolj zavarovati koristi otroka,« pojasnjuje Ilešič Toš.
Starejše novice
