Povečano število odvzemov otrok na vzhodu. Kaj razkrivajo številke na Ptuju?

V Pomurju se je iz leta 2022 na leto 2023 za več kot 172 odstotkov povečalo število predlogov, ki jih je center za socialno delo Pomurje, vložil na sodišče in so vezani na mladoletne osebe.

»V letu 2022 na sodišče vložili 29 predlogov za izrek začasne odredbe za ukrep za varstvo koristi otrok, medtem ko je v letu 2023 takih predlogov bilo že kar 79,« pojasni Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo Pomurje. 

Medtem iz mariborskega centra za socialno delo sporočajo, da bistvenih odstopanj niso opazili.

 Leta 2022 je bilo odvzemov 48, od tega je bilo nujnih 5. V letu 2023 49 od tega nujni štirje. Podobno večjih odstopanj ne zaznavajo tudi na Podravskem centru.

»Na centru za socialno delo spodnje podravje ne beležimo povečanja števila predlogov, ki jih podaja center na sodišče v zadevaha trajnejših ukrepov, to je torej odvzem otroka z namestitvijo v rejništvo, v zadnjih dveh letih smo podali na sodišče dva takšna predloga,« pravi Valerija Ilešič Toš, pomočnica direktorja Centra za socialno delo Podravje na enoti Ptuj.

V Centru za socialno delo Pomurje opozarjajo, da se ta številka veča že kar nekaj let. Glavni razlogi pa so različni.

 Več je nasilja, tako med družinskimi člani, torej med starši in tudi nasilja nad otroci, povečalo se je tudi neobiskovanje šole, pravijo.

»Vsekakor pa so prisotni tudi drugi dejavniki različne odvisnosti, v Pomurju je recimo še vedno zelo prisoten alkohol, vedno večje težave so tudi na področju duševnega zdravja,« doda Babič.

Odvzem otroka je zadnja skrajnost, ki jo želijo uporabiti, pravijo v centrih za socialno delo. Zato družinam nudijo pomoč in podporo ter svetovanje, takoj ko se težave pojavijo.

»Izvajamo storitev pomoč družini za dom in storitev osebna pomoč in pa seveda svetovalno delo z otroki, mladostniki in s starši, z namenom, da bi preprečili ta v bistvu najbolj drastičen najtežji ukrep posega v družino odvzem otroka,« razloži Ilešič Toš.

S tem želijo preprečiti negativne posledice razhoda s primarnimi skrbniki, ki otrokom pustijo globoke posledice, ki jih lahko spremljajo čez celotno življenje.

»Največja je zagotovo izguba občutka varnosti in to je ključno tudi, da se potem otroku povrne, da se mu vrne ta pozitivni odnos do življenja, do družbe do ljudi,« pa še pojasni Lara Delič, psihologinja.

Otroke in mladostnike, ki jih centri iz različnih razlogov odvzamejo staršem, nameščajo v krizne centre. Otroke do 6. leta starosti v krizni center za otroke, starejše nameščajo v krizni center za otroke in mladostnike.

»V kriznih centrih gre za začasno, kratkotrajno namestitev, kar pomeni, da mora potem center za socialno delo nemudoma iskati neko drugo ustreznejši, bolj trajnejšo obliko, to pa je ponavadi rejništvo,« doda Babič.

Otroci v teh primerih čutijo veliko sramu, pogosto tudi krivdo. Zato je pomembno, da se ti občutki naslovijo in jim pojasnimo, da niso oni tisti, ki so odgovorni za nastalo situacijo, ampak odrasli.

»Otroci potrebujejo to predvidljivost, potrebujejo rutino, da se jim čim hitreje nazaj vzpostavi rutina,« dodaja Delič.

Ob vsem pa iz centrov za socialno delo Pomurje in Podravja opozarjajo še na pomanjkanje kadra, ki je ključen za kvalitetno opravljeno delo, kar pa je še toliko bolj pomembno, ko gre za naše otroke.