Sprememba zakonodaje na področju razdelitve finančnih sredstev za zgodovinska mesta?
Mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn iz svetniške skupine Lista Andreja Čuša - MI & ČUŠ je na Mestno občino Ptuj podala pobudo, da se Ptuj v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije poveže z drugimi občinami in lobira za spremembo zakonodaje na področju razdelitve finančnih sredstev.
Projekti na Ptuju dražji in daljši
»Zgodovinska mesta smo dejansko v slabšem položaju kot mesta, ki v razvoju svoje infrastrukture ne rabijo upoštevati arheologije. Primerjava stroškov kaže, da so vsi projekti v naši mestni občini zaradi arheologije bistveno dražji in daljši, marsikateri projekt pa sploh ne dobi zelene luči s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Že to, če bi država nase prevzela stroške arheologije, bi pomenil velik prihranek,« je zapisala Puppis Freebairn.
Z ugotovitvami svetnice se na občini strinjajo in tudi v Združenju zgodovinskih mest Slovenije se tega problema zavedajo, so povedali.
Analize, pobude in predlogi so bili že podani
V odgovoru svetnici so razložili, da so bile že večkrat pripravljene analize ter pobude, da bi država (oziroma poseben državni sklad) prevzela stroške obveznih arheoloških raziskav pri projektih javne infrastrukture v starih mestnih jedrih, vendar do zdaj predlogi pri pristojnih ministrstvih in ostalih institucijah niso naleteli na dovolj posluha.
»Združenje bo s tem nadaljevalo ob napovedani prenovi zakona o varstvu kulturne dediščine, Mestna občina Ptuj pa bo to točko dodatno odprla na naslednjem sestanku programskega odbora Združenja, da bi dosegli usklajeno in konkretnejšo sistemsko rešitev.«
To so trije ključni sistemski ukrepi
Predsednica Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner je ob seznanitvi s pobudo pojasnila, da so v združenju z namenom takojšnjega, sistemskega in medsektorskega pristopa k urejanju zgodovinskih mestnih središč že oblikovali pobudo za zgodovinska mestna središča.
Njihov cilj je omogočiti obstoj in razvoj starih mestnih jeder kot kakovostnega prostora za bivanje ter privlačnega okolja za zasebne in javne naložbe in podjetniške dejavnosti.
V pobudi predlagajo tri ključne sistemske ukrepe:
- oblikovanje medresorske komisije za usklajevanje politik na tem področju,
- vzpostavitev razvojnega sklada za mestna središča in
- vzpostavitev modela celovitega upravljanja z nepremičninami v teh območjih.
PREBERITE ŠE:
Novi evropski Bauhaus - kaj je to?
Na Mestni občini Ptuj so pojasnili, da je skoraj sočasno Evropska komisija objavila pobudo Novi evropski Bauhaus, ki je bila napovedana skupaj s strategijo za val prenove, katere cilj je vrsta projektov, pobud in ukrepov z namenom, da bo val prenov stavb, prostora in okolja preoblikoval naš način življenja, da bo bolj trajnosten in vključujoč.
Želijo, da bo pobuda Novi evropski Bauhaus spremenila tudi odnos odgovornih v Sloveniji do razumevanja obnove in prenove okolja ter mestnega prostora, kulturne dediščine, kulturnih spomenikov, kot pomembne naložbe za prihodnost, in da bodo mestna jedra ponovno postala prijeten prostor za bivanje prebivalcev, meščanov.
»Za to ne potrebujemo novih davkov ali novih in dodatnih finančnih virov, ker viri že obstajajo, a so razdrobljeni na različnih naslovih in postavkah (ministrstev), zato pa tudi neučinkovito porabljeni.«
Novi evropski Bauhaus bi lahko bila odločilna spodbuda za ključne odločevalce v Sloveniji, da končno prepoznajo skrb vzbujajoče stanje starih mest in mestnih središč ter pristopijo k ukrepanju, tudi z izvedbo ukrepov, podanih v pobudi za zgodovinska mestna središča, so še zapisali na ptujski občini.
